Obstajajo serije, ki sledijo pravilom žanra. Obstajajo take, ki jih poskušajo prelomiti. In potem je tukaj The Assassin (2025) – redka televizijska mojstrovina, ki pravila ne prelamlja na silo, temveč jih razgradi z izjemno natančnostjo, slogovno prefinjenostjo in z impresivno čustveno inteligenco. V ospredje postavi lik, kakršnega na ekranu ne vidimo pogosto – žensko v zrelih letih, ki nosi zgodovino nasilja, tišine in odpora. Keeley Hawes v glavni vlogi dokaže, da lahko televizija še vedno preseneti, očara in hkrati opozori.
The Assassin je zgrajena kot napeta, a kompleksna mreža odnosov, skrivnosti in notranjih konfliktov, umeščena v raznolika okolja – od grške vasi, kjer protagonistka išče mir, do mračnih zaporov v Libiji in sterilnih londonskih interierjev, kjer se odločajo usode. Serija z izjemno pripovedno dinamiko in dramaturško preciznostjo stopnjuje napetost in obenem razgalja notranje svetove likov, ki niso karikature, temveč plastične, večdimenzionalne osebe, ujete v svet, kjer je vsakršna empatija pogosto nevarnost.
youtube.com/watch?time_continue=2&v=qnyyaHNqk0Y&embeds_referring_euri=https%3A%2F%2Fmail.google.com%2F&embeds_referring_origin=https%3A%2F%2Fmail.google.com&source_ve_path=Mjg2NjY&themeRefresh=1
Eleganten triler o ženski, ki jo lastna preteklost spremeni v tarčo
V središču serije je Julie (Keeley Hawes) – nekdanja profesionalna morilka, ki se je po desetletju tišine in izolacije umaknila v majhno grško vas, kjer poskuša živeti nevidno življenje. Njeno vsakdanjo rutino prekine obisk odraslega sina Edwarda (Freddie Highmore), s katerim ima hladen, odtujen odnos, zaznamovan z neizgovorjenimi vprašanji o preteklosti – predvsem o očetu, o izvoru skrivnostnega denarja in o razlogih, zakaj ga je tako dolgo odrivala stran.
Ko Julie nepričakovano prejme novo nalogo od svojega domnevnega nekdanjega nadrejenega, se hitro izkaže, da gre za zavajanje. Moški, ki jo je kontaktiral, ni tisti, za kogar se izdaja, in Julie se tik pred izvedbo umora zave, da je postala orodje v tujem načrtu – in sama nova tarča. Ko pri tem nehote reši žensko, ki naj bi jo ubila, sproži plaz dogodkov, ki jo skupaj s sinom pahne v nevaren beg. Julie se mora znova aktivirati kot agentka, a tokrat brez mreže, brez podpore in z zavedanjem, da je vpletenih več igralcev, kot si je sprva predstavljala.
Zgodba se razširi na več ravni: v igro vstopi Kayla (Shalom Brune-Franklin), mlada milijarderka, ki je bila skorajšnja žrtev atentata, njen impulzivni brat Ezra (Devon Terrell) ter Aaron Cross (Alan Dale), vplivni vodja rudarske korporacije z globalnimi interesi. Medtem v libijskem zaporu svojo zgodbo piše Jasper (David Dencik), Nizozemec z informacijami, ki bi lahko razkrile korupcijsko mrežo svetovnih razsežnosti. Vzporedno v Londonu skrivnostna Marie (Gina Gershon) odpre novo poglavje s presenetljivo družinsko razkritje, ki še dodatno destabilizira Edwarda – in razširi tematsko os serije v polje identitete, dediščine in prikrite resnice.
The Assassin s tem iz zgoščenega trilerskega okvirja preide v večplastno pripoved o izdajah, družinskih razpokah in sistemih moči, ki delujejo iz ozadja. V ospredju pa ostaja Julie – protagonistka, ki se mora spopasti s preteklostjo, obvarovati sina in se ponovno naučiti preživeti v svetu, ki je neprestano korak pred njo.
Prefinjena režija, izjemna igra, večplastna pripoved
Tisto, kar The Assassin loči od povprečnih trilerjev, je občutek za ton in ritem. Režija se ne zateka k senzacionalizmu, temveč zaupa tišini, podtonu in niansem, ki jih igralci obvladujejo z redko preciznostjo. Keeley Hawes je v vlogi Julie izjemna – hladna in zadržana navzven, a z vsako gesto odpira vrata v globoko travmatizirano, a še vedno lucidno psiho. Highmore je njen idealen kontrapunkt: ranljiv, a uporniški, pogosto ciničen, a nikoli povsem brezupen.
Serija je vizualno dovršena: od toplih grških sončnih tonov do hladnih, skoraj sterilnih nočnih prizorov v mestih in zaporih. Glasbena podlaga je subtilna, nikoli vsiljiva, a vedno v funkciji ritma in psihološke napetosti.
Kar pa The Assassin naredi zares vredno ogleda, je razmislek o vlogi ženske v svetu, kjer je moč še vedno definirana kot agresija, in staranje kot izbris. Julie je protagonistka, ki ne išče odpuščanja, ampak razumevanje – in v tem kontekstu serija odpira prostor za feministično branje, brez da bi postala deklarativna ali pamfletska.
Sklep: televizija na najvišjem nivoju
The Assassin (2025) je ena izmed redkih serij zadnjih let, ki združuje slogovno dovršenost, žanrsko učinkovitost in pripovedno ambicioznost. Ne podcenjuje gledalca, temveč ga vodi skozi plasti realnosti, ki so hkrati politične, osebne in eksistencialne. V šestih epizodah zgradi svet, ki je brutalen, čustveno kompleksen in dramaturško zgrajen s kirurško natančnostjo.
To je televizija, ki se ne boji tišine. Ne potrebuje nenehnih eksplozij, da bi zgradila napetost. In ko udari – udari s polno močjo.
Ocena: 5/5
Za gledalce, ki cenijo psihološki triler s pomenom, izjemno igro in elegantno režijo, ki se zaveda, da je lahko ženska protagonistka hkrati nežna, smrtonosna in popolnoma nepozabna.
