Ne glede na to, ali si tega želiš ali ne. Premakniti se moraš naprej.
Zdaj si tega še ne znaš predstavljati, a premakniti se moraš naprej. Vse se ti zdi prazno brez njega. Bil je del tvojega vsakdana, del tvojih navad, tvoje rutine, tvoje intime. Tvoj svet se je vrtel okoli njega, pa čeprav tega morda nisi hotela priznati. In zdaj, ko ga ni več, je vse obrnjeno na glavo.
Vem, da se počutiš, kot da se vse podira. Ker je bil tako globoko vpet v tvoje življenje, da se ti zdi, kot da boš razpadla skupaj z njim.
Ampak resnica je preprosta: tvoje življenje bo zdaj drugačno.
In to boli
Del tebe se mora prilagoditi na nekaj, česar nisi želela. Ampak poslušaj – nisi sama. Tvoja bolečina je resnična. Tvoj občutek izgube je močan. In nihče ne pričakuje, da ti ne bo težko ali da boš to prebolela čez noč. Ampak z vsem tem, kar zdaj čutiš – se boš kljub temu premaknila naprej.
Verjetno si misliš, da si brez njega ne znaš več predstavljati sreče. Da brez njega nič nima smisla. Ampak poglej – on ni bil tvoj začetek. In ne bo tvoj konec.
Pred njim si obstajala
Bila si živa, bila si cela. In tudi po njem boš obstajala. In boš še vedno ti.
Prevečkrat pozabimo, da tudi “svetovi”, v katere projiciramo vse, niso stalni. Ljudje pridejo. Ljudje gredo. In čeprav si si morda želela, da ostane – ni. In to boli. Ampak ni konec sveta. Tako kot se je on premaknil naprej, se boš tudi ti.
Na začetku bo grozno
Bo čudno. Bo tiho. Ampak boš začela znova sestavljati svoj svet – počasi, drugače, a iskreno. In ko boš pripravljena, boš vstopila v novo poglavje. Ne zato, ker boš pozabila, ampak zato, ker si zaslužiš naprej.
Zato ker najboljši del tebe ni ostal z njim. Najboljši del tebe je še vedno tukaj. In še vedno raste.
Čas bo naredil svoje
Danes ti je nemogoče verjeti, da boš kdaj šla mimo krajev, kjer sta bila skupaj, brez da bi te stisnilo pri srcu. Da boš slišala vajino pesem, in se ti ne bodo vlile solze. A bo prišel ta dan.
Premakniti se moraš naprej, ker tvoja ljubezen ni za nekoga, ki ne zna ostati.
Ljubezen se ne konča z eno osebo
Ljubezen ostane. In ti jo imaš še vedno. In nekdo tam zunaj jo bo znal prepoznati. In jo bo znal vračati.
Premakniti se moraš naprej. Ne zato, ker si to izbrala. Ampak ker tisti, za katerega si se držala, je že odšel. Svet, ki sta ga delila, ni več isti. In če tam ostaneš, boš samo še bolj izgubljena. Tam zate ni več ničesar. Samo bolečina.
Tvoje možnosti?
Ali obstaneš in počasi izgubljaš sebe, ali pa narediš prvi korak v nekaj, kar si še ne znaš predstavljati – ampak ti je namenjeno. Premakniti se moraš naprej. Ker tvoja zgodba še ni končana. Ker življenje čaka nate. In ima zate nekaj, česar zdaj še ne vidiš. Ampak še boš.
