Salamanca

Ne spreglejte
Ob prečkanju mostu nas nad kamnitim bikom, simbolom mesta, najprej preseneti secesijska Casa Lis, kjer za stenami iz kovanega železa in stekla obiskovalce razveseljuje muzej Art Nouveau in Art Deco. Pot navkreber nam sedaj z nekaj višje lege razkrije lepe poglede na dolino preden se ustavimo pred visokim in razkošno okrašenim pročeljem gotske stolnice. Pogled v staro romansko katedralo nam razkrije bogat oltar ter samostansko dvorišče ob masivnem zvoniku, v katerem je general Franco “vedril” med letalskimi napadi v času državljanske vojne. Bližnja univerza nas spomni na še bolj odmaknjene čase. Mnogi so tja prihajali študirat pravo in teologijo že v 13. stoletju, kasneje tudi jezikoslovje in humanistiko. Nebrijova prva španska slovnica se je rodila tam, Kolumb je tam pred komisijo utemeljeval svoj načrt, Miguel de Unamuno je deloval v Salamanci, menih Luís de León pa se je po nekaj letih inkvizicijskega zapora vrnil za kateder in študente nagovoril s slavnim: “Kot smo rekli včeraj, …” Dandanes obiskovalce kljub vsem akademikom, ki jih srečamo okrog univerze, bistveno bolj zanima preprosta žaba. Kamnita žabica, ki jo vsi zamaknjeno iščejo na ogromnem razkošno ornamentiranem pročelju. Občasno se iz množice zasliši navdušen vrisk. Pročelji Hiše školjk, danes je v njej mestna knjižnica, je konec 15. stoletja njen graditelj, vitez reda sv. Jakoba, okrasil s približno 350-imi školjkami, simboli svetnika, zaščitnika celotne Španije. Lahko bi rekli, da je tako imenovana Casa de las Conchas pravzaprav eden od zaščitnih znakov Salamance. Pomembnost Salamance skozi vso njeno zgodovino začutimo na baročnem glavnem trgu. Najlepša španska Plaza Mayor je bila zgrajena v 18. stoletju. Bila je ena zadnjih, zato je od vseh tudi najbolj bogato okrašena.

Za pod zob
Če se bomo v Salamanci mudili prav na beli ponedeljek, to je teden dni po veliki noči, bomo lahko poskusili lokalno specialiteto el hornazo − nasitno pogačo, napolnjeno s slanino, klobasami in trdo kuhanim jajcem, ki so jo nekoč pekli salmanški študentje za praznik vrnitve lahkoživk, ki so v predvelikonočnem postnem času morale zapustiti mesto, da ne bi zapeljevale moških umov. Dandanes se hornazo na dela prosti ponedeljek običajno razreže in poje v družinskem krogu na pikniku izven mesta, pred pekarnami pa nanj čakajo dolge vrste meščanov. Jedi, kakršne so bikov rep, španska rižota z mesom in zelenjavo − paella, predvsem pa španska tortilla in odličen pršut ter ostali suhomesnati izdelki, bomo s kozarčkom enega najboljših španskih vin iz bližnje doline reke Duero lahko pokusili v številnih restavracijah okrog glavnega trga ter vzdolž Ulice. La Rúa, glavno območje, zaprto za promet, med glavnim trgom in stolnico, namreč v portugalščini (ravno iz Portugalske je v Salamanco prihajalo mnogo študentov) preprosto pomeni … ulica. Kot tipičen salmanški lokal lahko izpostavimo El Bardo, v kleti zraven Hiše školjk. Na prvi pogled zanikrn, vendar že po prvem krožniku, ki ga urno prinese dobro utečeno osebje, vsi strahovi splahnijo in sledijo le gurmanski užitki regionalne kuhinje.

Za zapravljivce
Glavna ulica La Rúa bo verjetno zadovoljila obiskovalce, željne splošnih spominkov, medtem ko se bomo za predmete, povezane z univerzo in španskim jezikom, morali najverjetneje podati do ulice Libreros, ki se nahaja vzdolž stare univerze, še več literature pa najdemo v knjigarnah na Calle Azafranal, severno od glavnega trga. Tam sta tudi Calle Toro in Calle Zamora, kjer bomo našli nekaj butikov, za večje nakupe pa svetujemo obisk trgovskih središč, ki so v zadnjem desetletju zrasla severno od središča mesta ter južno od reke Tormes.

Nočno življenje
Španija je znana po živahnem nočnem življenju. V mestu, ki poleg stalnih študentov vsako leto sprejme še 6.000 tujih, morajo biti pričakovanja visoka. In mesto se nam ne izneveri. Zabave ne manjka ne ob sobotah, ne ob ponedeljkih. Za sestanek ni potrebno določati kraja, le uro. Vse se začenja “pod uro” − pod uro na Plazi Mayor. In ne bodite presenečeni, če ste se z nekom dogovorili ob devetih, prišel pa bo z družbo, ki jo je spoznal pred petnajstimi minutami, z enourno zamudo. Medtem ko ga ali jo boste čakali sede na mestnem tlaku, boste gotovo sklenili mnogo zanimivih novih znanstev. In potem boste vsi skupaj odšli do prvega bara na trgu in poslušali tune. Tako se namreč imenujejo šarmantni univerzitetni glasbeni sestavi, katerih tradicija se naslanja na trubadurske čase. Ženska srca se bodo lomila ob melanholičnem brenkanju na kitaro, šaljivih besedilih pesmi, zamaknjenih pogledih glasbenikov … ali pa ob neposrednem nespodobnem povabilu. Okrog desetih zvečer je že kar pravšnji čas za razmislek o večerji, okrog polnoči pa se začne “ovohavanje” manjših lokalčkov, kjer pride na vrsto digestiv. Kakšno uro kasneje se v najlepši luči končno začno prikazovati številni lokali okrog Plaze Mayor ter na bližnji Gran Vii. Salamanca ima to prednost, da je majhna in da je praktično vse dosegljivo peš. Verjetno bodo vsi naši načrti z obiski določenih lokalov padli v vodo v trenutku, ko bomo vstopili v družbo nekoga, ki je v mestu preživel vsaj eno noč. To pa se bo v Salamanci verjetno zgodilo nekaj minut za tem, ko se boste pojavili na glavnem trgu. Od latino glasbe do heavy metala in najnovejšega popa. Če vam glasba v lokalu ni všeč, zavijte skozi sosednja vrata. Povsod vas bodo razvajali s popusti, vsako drugo pijačo brezplačno, … do petih, šestih, … sedmih zjutraj. Cvm Lavde bo verjetno eden prvih lokalov, ki jih boste spoznali, saj ga najdete čisto zraven glavnega trga. Ljubitelji prvobitne latino glasbe se bodo spustili do Gran Víe in prišli na svoj račun v El Savorju. Na drugi strani ulice bo Submarino postregel s house, rock in metalno glasbo. La Chupitería, kot pove že samo ime, je znana po “ta kratkih”, ki ob španskem doziranju še toliko bolj vžgejo. Bikoborsko vzdušje prevladuje v Café Torero, opremljenem v slogu aren za bikoborbe. La Morada, splošno znana pod imenom “Litro bar”, ne potrebuje dodatne reklame. Morda le še to, da je eden tistih lokalov, kjer boste sogovornika tudi dobro slišali. No ja, vsaj dokler se litrov ne nabere preveč.

Bivanje
Če se bomo odločili za daljše bivanje v Salamanci, bomo verjetno že pred odhodom najeli apartma ali se za gostoljubje dogovorili pri družini, kar je še posebej koristno, če se gremo v Salamanco učit španščino. Za krajše bivanje v mestu pride v poštev kateri od dveh mladinskih domov. Albergue juvenil Salamanca se nahaja ob semenišču Calatrava in je torej bližje centra, Albergue juvenil Lazarillo de Tormes pa je, kot daje slutiti že samo ime, onkraj reke Tormes, in sicer ob stari cesti za Portugalsko. Med hoteli višjega kakovostnega razreda priporočamo predvsem preizkušena ABBA Fonseca in Byblos (Artheus), oba s štirimi zvezdicami. Zvezdico manj ima središčno locirani Salamanca Plaza, ki se dviga nad tržnico takoj za glavnim trgom.

Kaj se dogaja
Leta 2002 je Salamanca uživala čast kulturne prestolnice Evrope. Letos je bera jesenskih prireditev skromnejša. Do 30. septembra je v razstavišču Santo Domingo na ogled razstava Gravura in Salamanca, ki prikazuje tradicijo od prvih gravur o Salamanci iz leta 1777, pa vse do zadnjih, ki jih je Britanec Muirhead Bone izdelal tik pred špansko državljansko vojno. 15. oktobra bližnja vas Alba de Tormes organizira praznik sv. Tereze iz Ávile, ki je v vasi leta 1582 umrla in je tam tudi pokopana. Poslastica za ljubitelje gledališča je predstava Pokliči inšpektorja, ki si jo lahko ogledamo 14. in 15. oktobra v Teatro Liceo na Plaza Liceo.

Kako do tja
Najenostavnejša povezava med Madridom in Salamanco je z avtobusi prevoznika Auto-Res, ki ima postajo na trgu Conde de Casal, kamor se pripeljemo po progi madridskega metroja št. 6. Alternativa je železniška povezava z madridske postaje Chamartín. Do nje nas pripeljeta metrojski progi 1 in 10.