Stripi Alana Forda, izvirno izhajajoč v Italiji, nam vsekakor prikličejo otroško nostalgijo, ko smo ure in ure živeli napete zgodbe nenavadnih likov tajne združbe TNT. Družbena satira, zavita v komično tančico, je bila zanimivo še najbolj priljubljena na področju nekdanje Jugoslavije. Izhajajoč iz tega fenomena je tako nastala knjiga Lazarja Džamića z naslovom “Cvjećarnica u kući cveća”, ki jo je v posebni izdaji podkrepila tudi domiselna grafična podoba oblikovalca Vladana Srdića.
V drugi polovici sedemdesetih let 20. stoletja je hrvaški pisatelj Nenad Brixy podal virtuozni prevod, drugje bolj ali manj nepoznanega stripa istoimenskega junaka Alana Forda, ki ga je izvirno ustvaril italijanski stripar Luciano Secchi pod psevdonimom Max Bunker. Kar je sledilo za tem, je neverjetna ikonična zgodba nadvse priljubljenega stripa, ki je zaznamoval čas in družbo nekdanje Jugoslavije, vse do danes.
Zasnovan kot kriminalka o stereotipnih tajnih agentih, združenih pod imenom TNT in delujočih pod krinko cvetličarne, ki se prevažajo z bizarnimi prevoznimi sredstvi, uporabljajo razpadajoče orožje brez streliva in skozi najrazličnejša spletkarjenja “rešujejo svet pred kriminalci”. Komičnost stripa je tako le preobleka za družbeno satiro, ki skozi revne groteskne like obravnava fašizem, družbeno razslojevanje, izkoriščanje delovne sile, oboroževanjem, pehanje za dobičkom in korupcijo. Razmere v takratni Jugoslaviji so risale podobne vzporednice, zaradi česar se je verjetno strip tudi tako močno zasidral v srca najrazličnejših generacij.
Omenjeni fenomen je v knjigi “Cvjećarnica u kući cveća” podrobneje raziskal srbski pisec, predavatelj in tržno komunikacijski strateg Lazar Džamić. Skozi rekonstrukcijo mišljenja takratnih jugoslavijskih bralcev do znatne naklonjenosti te, na eni strani depriviligerane in disfunkcionalne ter na drugi strani popolnoma nerazumsko entuziastične združbe likov, je oblikoval nekakšno študijo razumevanja družbenih pojavov, kulture in mentalitete prebivalcev Balkana.
V sodelovanju z Deutschen Gesellschaft für Internationale Zusammenarbeit (GIZ) GmbH bo v omejeni seriji izšla angleška različica, kot nekakšen kulturni vodič z rahlo nenavadnim pristopom, podarjen predvsem tujim diplomatom in poslovnežem, delujočim v Srbiji. A kar najnovejšo izdajo dela edinstveno, je njena grafična podoba, ki jo je zasnoval Vladan Srdić iz Studia 360.
Izhajajoč iz osrednje scene “norega” dogajanja stripov Alana Forda, cvetličarne, je Srdić s klasičnim oglaševalskim pristopom knjigo oblikoval v podobo herbarija surrealnih rož. Slednje bralca skladno z vsebino simbolično popeljejo v posamezna poglavja, posedujoč močno večplastno, na trenutke rahlo satirično, spet drugič duhovito sporočilnostjo. Poleg nenehnega odkrivanja kamuflažnih pomenov, vznemirljivo odgrinjanje začinijo še latinski nazivi rož kot dodatni pojasnjevalni motivi.
Le, kdo bi si mislil, da bodo tujci lahko na sofisticiran način spoznavali srbsko kulturo skozi oči grotesknih likov nekega “underground” stripa. Najnovejša herbarij različica “Cvjećarnice u kući cveća” je tako izreden dokaz alternativnega pristopa za povezovanja različnih področij skozi moč kreativnosti.
Več podob surrealnega cvetja si lahko ogledate spodaj:
