Utrudiš se počasi. Ne v enem koraku, ampak v tisočih majhnih. Ko vsak dan malo več popuščaš. Sebi. Ko prestavljaš meje, za katere si si obljubila, da jih nikoli ne boš. Ko utihneš, da se izogneš konfliktu. Ko se nasmehneš, čeprav si v grlu začutila solzo.
osebna rast
Zakaj še vedno razmišljate o nekom, ki vas je že pozabil? Zakaj bolečina ponovno oživi, čeprav ste že sprejeli resnico? In zakaj še vedno iščete odgovore, čeprav veste, da vas ne bodo pomirili? Morda odgovor ni v njih, temveč v vas.
Zakaj se znajdete v odnosih, kjer molčite o svojih potrebah? Upate, da vas bo nekdo opazil? Kako dolgo boste še dajali vse, ne da bi kaj prejeli nazaj?
Ste se kdaj zazrli v svoje rane in se vprašali, zakaj še bolijo? Kako najti smisel v bolečini, ki ne izgine? Je mogoče, da prav iz brazgotin raste največja moč?
V nekem trenutku preprosto veste. Nekaj ni ok. A se oklepate se spomina, ideje, občutka, ki je nekoč pomenil vse.
Zakaj narcis uživa v tem, da vas spravlja v dvom?
Če kdaj pomislite, da se nihče ne bi mogel zaljubiti v vas, vedite, ta misel ni resnica. Je posledica ran, slabih izkušenj, primerjav in notranjih strahov.
Zakaj vztrajati tam, kjer ste nesrečni? Česa se pravzaprav bojite – samote, spremembe, neznanega? Ste se prepričevali, da bo bolje, če še malo potrpite? Koliko svojih sanj, ciljev in veselja ste žrtvovali zato, da bi ohranili nekaj, kar je že zdavnaj izgubilo smisel?
Zakaj se ljudje zadovoljijo z manj, kot si zaslužijo? Kdaj se zgodi trenutek, ko se odločite, da je dovolj? Kaj pomeni resnično spoštovati sebe v odnosih?
Ženska, ki je izgubila zaupanje, ne ljubi manj – ljubi pametneje. In drugače.
Ni vsaka prekinjena pot napaka. Ni vsaka izguba kazen. Včasih je to natančno izračunana poteza vesolja. Ne da bi vam razložilo, vam samo reče "ne". In to "ne" ni naključno. Je odgovor, ki ni oblikovan, da vam je všeč – ampak da vas usmeri.
Zakaj vedno iščemo pravi čas za ljubezen? Kaj če tak čas sploh ne obstaja? In če je nekdo res pravi za vas – zakaj bi potem morali čakati?