partnerski odnosi

Kako je mogoče, da si tu, a te ne čutim? Zakaj tvoje besede izgubljajo težo, tudi ko jih slišim? Zakaj se bližina spremeni v razdaljo, čeprav med nama ni niti enega koraka? Ko stojiš pred menoj, se mi zazdi, da gledam skozi tebe. Kam si šel, čeprav nikoli nisi odšel?

Ko nekoga ljubimo, verjamemo, da to nekaj pomeni – in da ima prihodnost. A življenje pogosto ne sledi pravilom, ki si jih zamišljamo.

Kolikokrat si ljubil nekoga, ki ti tega ni znal vračati? Kolikokrat si se trudil, dokazoval, čakal in upal? In kdaj si nazadnje pogledal vase in se vprašal: zakaj to počnem? Zakaj se borim za nekoga, ki me ne zna imeti rad?

Utrudiš se počasi. Ne v enem koraku, ampak v tisočih majhnih. Ko vsak dan malo več popuščaš. Sebi. Ko prestavljaš meje, za katere si si obljubila, da jih nikoli ne boš. Ko utihneš, da se izogneš konfliktu. Ko se nasmehneš, čeprav si v grlu začutila solzo.

Zakaj vedno iščemo pravi čas za ljubezen? Kaj če tak čas sploh ne obstaja? In če je nekdo res pravi za vas – zakaj bi potem morali čakati?

Je to še vedno ljubezen ali le navada? Kdaj postaneš ujetnik lastnih iluzij? Zakaj je tako težko oditi, čeprav veš, da bi moral? A vse večerje brez pogleda, vsi objemi brez topline in tišine, kjer bi morala biti povezanost, govorijo svojo zgodbo.