Ah, Sorrento – tu sem zdaj, v tem oktobrskem času leta 2025, ko se jesen počasi preveša v zimo, in si rečem: "Zakaj bi kdaj šel domov?" Ni samo še ena obmorska vasica na italijanskem jugu; je kot stara ljubezen, ki te preseneti z novim trikom, zdaj pa še brez poletne norije. Prišel sem po razgled na Vezuv, odšel pa bom z okusom limon in spomini, ki dišijo po soli. Če iščete kraj, kjer čas teče počasi, a srce hitreje – še posebej zdaj, ko je gneča znosna in vreme še ljubeznivo – ste našli pravega.
