Lesena žlica je eden tistih predmetov, ki v kuhinji obstaja skoraj neopazno. Ne zahteva pozornosti, ne izstopa, a je vedno pri roki. V svoji preprostosti nosi idejo topline, domačnosti in tradicije, hkrati pa odpira presenetljivo sodobno vprašanje: ali je v času sterilnih površin, tehnoloških materialov in nenehnega poudarka na higieni še vedno primerna izbira? Prav v tem nasprotju med čustvom in razumom se skriva njen čar – in njena dilema.
