Si kdaj srečala nekoga, ki te je povsem prevzel, a vajina zgodba se nikoli ni zares začela? Se sprašuješ, kako bi bilo, če bi stvari šle drugače? Kaj če bi imela pogum, da narediš prvi korak, ali če bi bile okoliščine drugačne? "Kaj če ..."?
V življenju obstajajo ljudje, ki pridejo nepričakovano, a te za vedno zaznamujejo. Nekateri odnosi se nikoli ne izpolnijo ali razvijejo v nekaj resničnega, a vseeno pustijo globok pečat. Tisti “kaj, če” trenutki te spremljajo skozi leta in te spominjajo, kako blizu si bil nečemu resnično posebnemu, kar pa se nikoli ni uresničilo.
Neuresničene sanje
Včasih srečaš nekoga, ki ti v trenutku odpre oči in kar naenkrat vse postane jasno. Čustva so globoka, a ostanejo neizrečena in neraziskana. Sanjaš o tem, kaj bi bilo, če bi bile okoliščine drugačne ali če bi imel pogum narediti korak naprej. Tisti trenutki, ko sta bila skupaj, so bili polni neizrečenih obljub, ki so visoko visele v zraku, a nikoli izgovorjene.
Ostal ti je občutek, da bi lahko bilo nekaj več, a ni bilo.
Vsakič, ko pomisliš nanj, te preplavi tisti občutek hrepenenja. Spomini na trenutke, ko sta bila skupaj – brez besed, a z zavedanjem, da nekaj med vama obstaja. Ta občutek te nikoli ni zapustil. Vse stvari, ki te spominjajo nanj, prinesejo vprašanje: Kaj bi bilo, če bi se odločila narediti korak naprej?
Ostal je tvoj “Kaj, če”
Vedno se sprašuješ, kaj bi bilo, če bi imela pogum povedati, kako se resnično počutiš. Kaj, če bi izbrala drugačno pot? Kaj, če bi on to začutila na enak način? Ta vprašanja ostajajo neodgovorjena, a te spremljajo skozi leta. Nikoli nista bila par, a vseeno je bil del tebe. Njegova prisotnost v tvojem življenju ni bila dovolj, da bi se kaj zares razvilo, a vseeno ti je pustil sled.
Občutki ne izginejo, čeprav se življenje premika naprej. Morda nikoli ne bosta vedela, kaj bi lahko bilo. A kljub temu se zdi, kot da je vedno tukaj – kot odmev v tvoji glavi, kot srčna bolečina, ki je nikoli nisi povsem prebolel. Bil je tisti, ki je prišel in odšel, ti pa si ostala s spominom nanj.
Spuščanje iluzij
Vse misli o tem, kaj bi lahko bilo, te včasih preplavijo. Morda je napočil čas, da jih spustiš. Iluzija, da bi lahko bila nekaj več, te je zadrževala v preteklosti. Bilo je lepo sanjati o tem, kako bi bilo, če bi se stvari odvile drugače, a resnica je, da nikoli ni šlo za vaju. Šlo je za idejo o tem, kaj bi lahko bila.
A realnost je, da nikoli nista bila skupaj. Ostali so le trenutki, drobci pogovorov, nasmehi, ki so nakazovali nekaj globljega, a se niso nikoli razvili v nekaj resničnega. Zdaj moraš priznati sama sebi, da ga nikoli nisi zares imela, in to te je vedno držalo nazaj.
Napočil je čas, da greš naprej
Njgova odsotnost te je naučila dragocenih lekcij. Spoznala si, da včasih ljubezen, čeprav resnična v občutku, ni dovolj, da postane del tvojega življenja. Včasih ljubezen obstaja samo kot misel, kot sanje, ki se nikoli ne uresničijo. A to ne pomeni, da je manj vredna. Dal ti je nekaj dragocenega – upanje, hrepenenje in moč, da ljubiš.
Sčasoma boš te misli spremenila v nekaj lepega. On bo ostala kot nežna misel, brez bolečine in brez vprašanj. Naučila si se ljubiti nekoga. Naučila si se, da si že celovita sama po sebi.
In zdaj, ko ga izpuščaš, veš, da bo vedno del tebe. A to ni več hrepenenje ali vprašanje “Kaj, če …”. Zdaj je to preprosto spomin na nekaj lepega, na možnost, ki nikoli ni postala resničnost. Ampak ti greš naprej, močnejša in pripravljena ljubiti naprej, ne da bi se ozirala nazaj.
