Nihče ne govori o tem, kako grozen je zadnji pogovor, tisti, zaradi katerega spoznaš, da oseba pred tabo, ni tista, v katero si se zaljubil. Nihče ne govori o tem, kako boleče je gledati nekoga, ki odneha, ki se ne bori več.
Nihče ne govori o tem, kako zelo boli, ko ugotoviš, da ne moreš reči ničesar, kar bi spremenilo njegovo mnenje.
Nihče ne govori o tem, kakšen je občutek, ko te razhod zadene od nikoder, zaradi česar si zmeden, in sploh ne veš več, kje si. Nihče ne govori o tem, kako ti predolgo ostanejo v spominu vse podrobnost zadnjega pogovora in teže v srcu.
Nihče ne govori o tem, kako je videti, ko ljubezen tvojega življenja odhaja.
Nihče ne govori o tem, kako težko se je zbuditi tisto prvo jutro, ko si sam in hočeš le spati. Nihče ne pove, kako celo v sanjah razmišljaš o njem in te boli njegova odsotnost.
Nihče ne govori o tem, kako glasna je tišina, ko osebe, ki jo želiš slišati, ni več ob tebi.
Nihče ne govori o zanemarjanju osnovnih potreb, kot je hrana, ker preprosto nisi lačen. Zlomljeno srce dobesedno prisili telo, da se fizično izklopi in ti je čisto vseeno za le to.
Nihče ne govori o tem, kako depresiven postaneš. Nikogar ne želiš videti. O tem, kako osamljeno se počutiš, ne glede na to, kam greš, s kom si.
Nihče ne govori o tem, kako ga/jo iščeš v množici v upanju, da ga boš videl. Nihče ne govori o tem, da vidiš to osebo v vseh, ki jih srečaš.
Nihče ne govori o tem, kako se moraš pretvarjati, da ne jočeš v javnosti.
Nihče ne govori o tem, kako težko je videti, ko bivši partner živi naprej brez tebe. Nihče ne govori o bolečini, ko ga vidiš srečnega, ker ga ti še vedno pogrešaš.
Nihče ne govori o izgubi moškega/ženske in najboljšega prijatelja hkrati. O tem, kako težko je znova najti rutino. In tudi takrat, ko jo najdeš, se počutiš, kot da se samo premikaš.
Nihče ne govori o tistem trenutku, ko se zaveš, da si ga/jo popolnoma izgubil in ob tem izgubil tudi sebe.
Nihče ne govori o tem, kakšen je občutek, ko sprožijo čustva preprosti življenjski dogodki. Morda je to pesem na radiu, ki te spravi v solze, morda je to vonj dežja ali… Nihče ne govori o bolečini nostalgije.
Nihče ne govori o tem, kako težko je iti naprej.
Nihče ne govori o tem, kako frustrirajoč je proces zdravljenja. Nekatere dni se počutiš popolnoma v redu, druge dni pa, kot da se utapljaš.
Nihče ne govori o tem, kako je, ko ga prvič ponovno vidiš. Srce ti noro utripa, začneš se potiti, sprašuješ se, ali te sploh opazi. Izgleda popolnoma enako, toda nič več ne veš o njem, to ni oseba, ki si jo poznal. To ni oseba, ki si jo ljubil.
In čas zaceli vse rane in razočaranja.
