Marsikdo ne mara filmov, v katerih so posebni učinki. Največkrat jim očitamo nepristnost. Z njimi režiserji izgubljajo stik z realnostjo in zakoni fizike, zato imamo filme, kot so Misija: Nemogoče, James Bond in Transformerji ipd., kjer se marsikaj zdi skregano z realnostjo. A po ogledu tega posnetka boste spoznali, da ni nič tako, kot se zdi, in da je pravzaprav še tako običajen film poln posebnih učinkov. Tako kot pri fotografiranju z bliskavico, ki svoje delo najbolje opravi takrat, ko ne vemo, da je bila uporabljena, je tudi umetnost posebnih učinkov prav v tem, da jih ne opazimo, in to so filmski ustvarjalci izpilili do popolnosti.
Pred časom se je v Hollywoodu vnela vroča debata o tem, ali naj uvedejo posebno kategorijo za filme, posnete s tradicionalnimi metodami. V primeru Michaela Baya se je uporaba posebnih učinkom morda res izrodila, a kot boste spoznali v nadaljevanju, tudi v še tako ”nedolžnih” filmih kar mrgoli posebnih učinkov. Le opazimo jih ne, saj jih režiserji spretno umestijo.
PREBERITE ŠE: Tako so filmi videti brez posebnih učinkov
Najboljši posebni in vizualni učinki so tisti, ki jih ne zaznamo, in ob tem posnetku boste razumeli, kako neresnični so v resnici filmi oz. koliko digitalnih trikov uporabljajo ustvarjalci. Posnetek Roya Pekerja, ki pokaže, kako ni nič, kot se zdi, vam bo zagotovo dal misliti in bo zaprl usta tistim, ki pravijo, da se posebni učinki vidijo z Lune.
