Bolečina ni iluzija. Ni nekaj, kar si izmislimo ali si domišljamo. Je resnična. Prihaja v različnih oblikah in intenzivnostih, fizičnih in čustvenih. Včasih je očitna in prepoznavna – kot rana, ki se noče zaceliti. Drugič je subtilna, skoraj neopazna, a te v notranjosti tiho grize, dokler ne zahteva tvoje popolne pozornosti.
Bolečina. Prisotna je v vsakem kotičku življenja. Ni vprašanje, ali bo prišla, ampak kdaj in kako. Lahko te zadene kot oster udarec, ki ga ne pričakuješ, ali pa počasi pronica v tvoje življenje, dokler te povsem ne ovije. Ni zgolj nekaj belega šuma v ozadju; je resnična, globoka in neizogibna.
Zdi se, da je bolečina povsod: v telesu, ko nekaj odpove, v umu, ko se znajdeš na robu izčrpanosti, ali v srcu, ko izgubiš nekaj, kar ti je pomenilo vse. Včasih je ne moreš razumeti. Le sediš tam in čutiš, kako pritiska nate, dokler ne moreš več dihati.
Bolečina obstaja z razlogom
Njena naloga ni, da te uniči, temveč da te opozori. Je naraven signal, ki ga tvoje telo in um uporabljata, da pritegneta tvojo pozornost. Pomeni, da nekaj v tvojem življenju potrebuje spremembo, zdravljenje ali prilagoditev.
Ko jo ignoriraš, raste. Ko se ji izogneš, te najde drugje. Ko bežiš, jo nosiš s sabo.
Bolečina ti pokaže tvojo resnico. Ko se usedeš z njo in ji dovoliš, da govori, slišiš stvari, ki jih prej nisi želel priznati.
Tiste neizgovorjene strahove, tisto jezo, ki jo skrivaš, in tisto žalost, ki je nisi želel čutiti. Vse, kar si potlačil, se dvigne na površje. To ni kazen – to je priložnost. Ko te bolečina zlomi, imaš izbiro. Lahko ostaneš na tleh ali pa se dvigneš z močjo, ki si je prej niti nisi mogel predstavljati.
Ko jo enkrat sprejmeš, ugotoviš, da ni tvoj sovražnik. Ni nekaj, kar moraš premagati, ampak nekaj, kar moraš razumeti. Sprejeti. Je del tvoje poti, del tvoje rasti. Je tvoj učitelj, ki te vodi skozi najtežje trenutke, da bi postal močnejši, bolj zvest sebi.
Ne gre za to, da bolečine ne bi več čutil. Gre za to, da ji dovoliš, da ti pokaže, kaj potrebuješ, da se premakneš naprej. Morda te opozarja, da si izčrpan in moraš počivati. Morda te sili, da se soočiš z resnico, ki je nočeš videti. Morda ti sporoča, da nekaj v tvojem življenju ne deluje in potrebuješ spremembo.
Tvoja moč ni v tem, da si vedno brezhiben in neuničljiv
Tvoja moč je v tem, da si kljub bolečini zmožen ljubiti, upati, verjeti in rasti. Moč je v tem, da si pripravljen biti iskren – ne glede na to, kako težka je resnica. Ko to razumeš, bolečina izgubi svoj strahovit obraz. Postane del tebe, a ne več nekaj, kar te definira.
Bolečina te opominja, da si živ in da rasteš. Včasih je bolečina tvoj največji izziv, a pogosto postane tvoja največja zmaga.
