Kdaj in kje je stekla zibelka šaha – priljubljene miselne igre – ni znano, morda v Indiji, morda v Iranu. Vsekakor pa vemo, kako smo ga spoznali v Evropi. Enako kot za nekatere druge stvari (papir, številke) se moramo za prenos znanja zahvaliti Arabcem, ki so v srednjem veku predstavljali most med Azijo in ...
Kdaj in kje je stekla zibelka šaha – priljubljene miselne igre – ni znano, morda v Indiji, morda v Iranu. Vsekakor pa vemo, kako smo ga spoznali v Evropi. Enako kot za nekatere druge stvari (papir, številke) se moramo za prenos znanja zahvaliti Arabcem, ki so v srednjem veku predstavljali most med Azijo in Evropo. Tako je v 9. stoletju šah spoznala Španija in nato še druge dežele.
V naši knjižnici hranimo nekaj starih publikacij o šahu, kraljevski igri. Zanimivi so časopisi, ki so poročali o prvih turnirjih in prinašali »šahovske probleme«. Vitrino bo popestril šah iz začetka 20. stoletja, ki ga hrani oddelek za uporabno umetnost in zgodovino Narodnega muzeja Slovenije.
Avtorica vitrine: dr. Anja Dular.
Vitrina je na ogled v odpiralnem času knjižnice.
