fbpx

Zakaj se redimo, ko smo pod stresom? Razlog ni v hrani!

Foto: envato

Zakaj tehtnica pokaže več kilogramov prav takrat, ko ste pod stresom, nenehnim pritiskom? Ste opazili, da vas utrujenost sili v sladkarije in da vam manjka volje za gibanje? Kako je mogoče, da eno samo obdobje napetosti preuredi vaš apetit in spremeni obliko telesa?

Ste pod stresom in telo ne zmore več? Današnji tempo življenja je postal ujetnik visokih pričakovanj, nenehnih motenj in obveznosti, ki pogosto presegajo človekove meje vzdržljivosti. Čeprav se stres običajno povezuje z nemirom in tesnobo, ima veliko globlje posledice, ki se neopazno vpisujejo v naše telo.

Hormoni, ki bi morali podpirati ravnovesje, se postavijo proti nam. Pravimo si, da bomo vse nadoknadili kasneje – a medtem se kopiči utrujenost, nespečnost, prehranjevalne navade zdrsijo v kaos.

Stres. Foto: Freepik

Vse to skupaj ustvarja idealne pogoje, da se maščoba začne nalagati prav tam, kjer si je najmanj želimo.

Kortizol – hormon, ki upočasni presnovo

Kortizol velja za ključnega igralca pri odzivu na stres. Njegova osnovna naloga je pripraviti telo na soočanje z nevarnostjo, kar v preteklosti ni bilo problematično. Danes pa se ta hormon sprošča prekomerno in predolgo, kar prinese vrsto sprememb.

Ko kortizol ostaja povišan, spodbuja željo po sladki in mastni hrani. Poleg tega upočasni presnovo, saj telo skuša varčevati z energijo. Rezultat je kopičenje maščobnega tkiva okoli trebuha, kar je značilen znak dolgotrajne napetosti.

Slab spanec kot nevidni zaveznik kilogramov

Če noč za nočjo spite manj kot sedem ur, se telo znajde v začaranem krogu. Ob pomanjkanju spanja pride do neravnovesja leptina in grelina – hormonov, ki uravnavata občutek sitosti in lakote.

Ko ste pod stresom se zbudite brez energije, kar pogosto vodi do prekomernega vnosa hrane, saj telo išče hiter vir goriva. Prav zato številni ob neprespanih nočeh zjutraj posežejo po preprostim ogljikovih hidratih. Ti kratkoročno dvignejo razpoloženje, dolgoročno pa spodbujajo nalaganje maščobe.

Kilogrami gredo še samo gor. Foto: Freepik

Kronična utrujenost zmanjšuje gibanje

Kortizol hkrati zniža dopamin in serotonin, ki sta odgovorna za občutek zadovoljstva. Zaradi tega si ljudje pogosteje izberejo počitek na kavču kot sprehod ali vadbo. Tudi vsakodnevna aktivnost, ki sicer porabi precej kalorij, upade.

Namesto stopnic raje pritisnemo gumb za dvigalo. Tako se kalorični vnos poveča, poraba pa zmanjša – kombinacija, ki vodi v počasno, a vztrajno pridobivanje teže.

Neredni obroki in prenajedanje pod pritiskom

Stres povzroči, da mnogi jedo, kadar utegnejo, ne pa takrat, ko resnično potrebujejo hrano. Glavni obroki se premaknejo pozno v večer, ko je presnova že upočasnjena. Pogost je pojav t. i. čustvenega prenajedanja, pri katerem se hrana uporablja za pomiritev napetosti.

Psihološka izčrpanost kot izvor telesnih sprememb

Prekinite utrujenost in stres. Foto: Freepik

Za dolgotrajnim stresom se skriva globoka psihološka utrujenost. Nenehno premlevanje obveznosti, občutek nemoči in bombardiranje z informacijami ustvarjajo stanje, ki ga telo dojema kot nevarnost.

Zaradi tega človek izgubi motivacijo, da bi skrbel zase. Manj gibanja, neurejena prehrana in pomanjkanje spanja niso pomanjkljivosti značaja – temveč naravni odziv telesa, ki skuša preživeti.

Z vami od leta 2004

Od leta 2004 raziskujemo urbane trende in svojo skupnost sledilcev dnevno obveščamo o novostih s področja življenjskega sloga, potovanj, stila in izdelkov, ki navdihujejo s strastjo. Od leta 2023 vsebine ponujamo v glavnih globalnih jezikih.