Zakaj zazehamo, ko vidimo, da nekdo drug zeha? Zakaj se to nenavadno "nalezljivo" dejanje širi med ljudmi kot nevidna epidemija?
Poglejmo, zakaj zazehamo? Zehanje je nekaj, kar nas preplavi, ko vidimo ali slišimo nekoga drugega zehati. To je tako močno in nalezljivo, da nas kar potegne v to dejanje, četudi se ne počutimo utrujeni ali zaspani.
Zakaj zazehamo, ko vidimo, da zeha nekdo drug?
Najprej se dotaknimo znanstvenega vidika zehanja. Znanstveniki so se dolgo časa ukvarjali z raziskovanjem razlogov za zehanje. Sprva se je domnevalo, da zehanje pomaga vnesti več kisika v telo, kar bi lahko pojasnilo, zakaj se zgodi, ko se počutimo zaspani ali utrujeni. Vendar so raziskave iz leta 1987 ovrgle to teorijo. Ugotovile so, da ni nobene povezave med pomanjkanjem kisika in željo po zehanju.
Danes ena izmed najbolj sprejetih teorij pravi, da zehanje služi kot sredstvo za prebujanje, predvsem kadar se počutimo utrujeni ali dolgočasno gledamo nekaj, kar nas ne zanima. Zehanje namreč poveča srčni utrip in pripomore k večji pozornosti. To pomeni, da zehanje lahko služi kot neke vrste “preklop” za telo, ki nam pomaga ostati budne in pozorne.
Poleg tega zehanje povezujejo tudi s hlajenjem možganov. Ko zehamo, se mišice na obrazu sprostijo, kar omogoči izgubo toplote skozi žile na obrazu. Hladen zrak, ki vstopi med zehanjem, lahko pomaga znižati temperaturo možganov.
Najverjetnejša razlaga za nalezljivost zehanja skriva v empatiji
Ko vidimo, da nekdo drug zeha, naši možgani sprožijo nagon, da tudi sami zazehamo. Ta pojav je najizrazitejši, kadar zehanje opazimo pri ljudeh, ki nam veliko pomenijo ali so nam blizu. To je znano, kot fenomen odmeva in se pojavlja tudi pri živalih, kot so šimpanzi in psi.
Čeprav ne vemo vsega o zehanju, je jasno, da je ta pojav bolj kompleksen, kot se morda zdi na prvi pogled. Povezan je tako z našim fiziološkim kot tudi psihološkim delovanjem.
In ko naslednjič zazehate ob pogledu na nekoga drugega, se zavedajte, da gre za naraven odziv.
