Sedaj si tujec, a ko sem te spoznala, se je zdelo, kot da je ves svet naenkrat dobil smisel. Bil si kot svetloba, ki je osvetlila vse temne kote moje duše. Vsak trenutek, ki sva ga preživela skupaj, je bil prežet s smehom.
Tedaj sem verjela, da sem našla nekoga, ki me razume, ki me sprejema takšno, kot sem, in ki me nikoli ne bo izdal. Prepričana sem bila, da sem našla svojo sorodno dušo.
Ko sem ti začela odkrivati svoje najgloblje misli in čustva, sem se počutila ranljivo, a obenem osvobojeno. Zaupanje, ki sem ga imela vate, je bilo neskončno. Verjela sem, da boš vedno ob meni, ne glede na vse. Bilo je, kot bi odprla vrata svoje duše in te povabila noter.
Toda življenje ima svoje načrte in pogosto nas preizkuša na načine, ki si jih ne moremo predstavljati.
Naenkrat si postal drugačen
Pogovori so postali krajši, tvoj pogled je postal hladen, tvoj smeh manj pristen. Sprva sem si zatiskala oči, nisem hotela verjeti, da se najin odnos spreminja. A počasi sem morala sprejeti resnico – najino zaupanje – razmerje je razpadalo.
Bila sva si vse, sedaj sva si nič. Foto: Gustavo Fring / PexelsBolečina, ki sem jo občutila ob spoznanju, da postajava tujca, je bila neizmerna. Bilo je, kot bi se mi zrušil svet. Toda sčasoma sem spoznala, da mi nihče ne more pomagati, razen sama sebi.
Začela sem se osredotočati na stvari, ki so me veselile, na ljudi, ki so mi stali ob strani. Spoznala sem, da ne potrebujem nekoga drugega, da bi bila celovita. Bolečina, ki sem jo čutila zaradi tvoje izdaje, se je počasi spremenila v moč, v neprecenljivo izkušnjo.
Spoznala sem, da me tvoje vedenje ne definira. Moje skrivnosti so del mene, a ne opredeljujejo, kdo sem. Ti lahko nosiš te skrivnosti, a ne moreš nositi moje moči in moje volje do življenja.
Vsak konec prinaša nov začetek
S tem sem dobila priložnost, da ponovno odkrijem sebe, da zgradim nove odnose na trdnejših temeljih. Naučila sem se, kako pomembno je biti zvest sebi, kako pomembno je, da ne izgubim svoje identitete v iskanju ljubezni.
Zdaj vem, da sem sama sebi dovolj! Foto: PixabayČeprav me je tvoja izdaja globoko prizadela, sem ti na nek način hvaležna.
Hvaležna sem za lekcije, ki sem se jih naučila, za moč, ki sem jo odkrila v sebi. Naučila sem se odpuščati – ne tebi, ampak sebi. Odpustila sem si, da sem ti zaupala, da sem te ljubila brez zadržkov. Odpustila sem si napake in se s tem osvobodila preteklosti.
Zdaj, ko si le še tujec, gledam na najino preteklost z mešanimi občutki. Bolečina je izginila, ostali so le še spomini, ki me opominjajo na to, kako daleč sem prišla. Vsak korak, vsaka solza, vsaka misel je bila del poti, ki me je pripeljala do tega trenutka.
Vsak konec je nov začetek, še boljši, še lepši – poln ljubezni in sreče. Verjemite v to!!! Zbogom – tujec!
