Nikoli niste všeč vsem in na trenutke niste všeč tudi sami sebi.
Sprva se vam zdi, da morate ugajati drugim, da se boste sami počutili bolje, a čez čas spoznate, da temu ni tako.
Ugotovite, da s tem izgubljate sami sebe. Izgubite svoj jaz, da bi zadovoljili tisoče drugih oseb, ki za vas ne bi premaknili niti kamenčka. Nikoli se vam ne bodo odprli ali storili za vas to, kar bi vi storili zanje.
Ko vstopite v začarani krog ugajanja drugim, sčasoma ugotovite, da ste odvisni od njihovega razmišljanje.
Ne znate več živeti drugače. Izgubljate svoj smisel obstoja.
Verjamete v vašo iluzijo misli, ki vam govori, da jim je mar za vas, a sčasoma vam ti ljudje s svojim vedenjem pokažejo, svoj pravi obraz. Skrbijo le zase. Vi pa izgubite svoje sanje, ker se prilagajate njihovim sanjam. Izgubite svoja čustva, ker jih nočete prizadeti. Izgubite svoje občutke, ker jih morate prilagoditi njihovim – in na koncu se sprašujete, zakaj ste nesrečni.
Življenje se začne šele, ko nehate ugajati drugim. A da pridete do tega spoznanja, včasih mine pol življenja.
In tedaj se vprašate, zakaj tega niste prej razumeli.
Morda ste mislili, da to počnete, ker ste človek z velikim srcem in morate pomagati drugim. A slejkoprej se zavedate, da to ne izpolnjuje nikogaršnjih želja, ne vaših ne njihovih. Njim to, kar počnete sploh ni pomembno, saj če ne bodo dobili tega od vas bodo poiskali novo žrtev.
Ozrite se vase, razmišljajte z vidika lastnega srca.
Šele, ko začnete spoštovati sebe, boste lahko spoštovali druge. Poiščite svojo srečo v priložnostih, ki vam jih ponuja življenje, tako da si vsak dan omogočite, da začnete znova, ne glede na to, koliko napak ste storili včeraj.
Ni vam potrebno obdržati v svojem življenju vseh ljudi, ki jih srečate. Obdržite le svojo edinstvenost, izvirnost in tisti resnični bodo ostali ob vas.