Sankt Peterburg – cesarsko razkošje

Mesto, ki je v zadnjih sto letih nekajkrat spremenilo ime, imenujejo tudi severne Benetke, od originala pa ga loči še večje razkošje in kulturna bogastva.

Kupola Izakove katedrale je prekrita s 490 kilogrami zlata. Poletni vrt ob poletni palači Petra Velikega, ki je eden od najbolj romantičnih kotičkov v mestu, krasi več kot osemdeset kipov in 3.000 dreves, zahtevo za ureditev parka v angleškem slogu pa je izdal sam Peter Veliki. V bližini se z velikanskega oglasa na glavni aveniji mesta, imenovani Nevski prospekt, smeje Penelope Cruz in dokazuje, da se eleganca in prefinjenost v tem palač polnem mestu ni nikdar izgubila. Danes, dve desetletji po koncu sovjetskega obdobja, dragulj Finskega zaliva Evropi in svetu ponosno razkazuje svojo lepoto. Rusija je z Evropo naredila enako kot rimski imperij z Grčijo: original je povzdignila na raven maksimalne sofisticiranosti. Rusija se je naučila biti bogata in briljirati, naučila se je govoriti francosko in ta jezik naredila za jezik carjev in najvišjih razredov. Ruščina je bila omejena na podeželsko prebivalstvo in na intelektualne kroge, prav tako kot priljubljena vodka. Pijača aristokracije je bil šampanjec in še danes priznani proizvajalec šampanjcev Veuve Clicquot trdi, da je njihova tipična barva, ki jo uporabljajo na etiketah (močna oranžna z jesenskim pridihom), barva, ki naj bi jo uporabljali v rezidencah v St. Peterburgu, izbor te barve pa je bil poklon ruski aristokraciji.

Petrovo mesto
Sankt Peterburg je bil vizija enega samega ruskega vladarja. Peter I. se je, potem ko je leta 1703 premagal in izgnal švedsko vojsko, odločil položiti temelje bodoči ruski prestolnici v delti reke Neve, na skrajnem severozahodu svojega imperija. V le treh dneh je na njegovo povelje skupina vojakov postavila skromno leseno kočo, ki je bila Petrovo prebivališče do leta 1708, še danes pa ponosno stoji ob reki Nevi in priča o velikopotezni ideji ruskega carja, ki mu je prav zaradi drznosti in odločnosti zgodovina nadela nadimek Veliki. Ne le da je bilo najsevernejše milijonsko mesto na svetu njegova zamisel, Peter Veliki je bil tudi idejni vodja načrtov za javne površine in pristanišče, v katerem je celo delal kot obrtnik. Status prestolnice imperija je Sankt Peterburg obdržal dve stoletji, v tem času pa je bilo mesto priča ključnim revolucijam v ruski zgodovini, ki sta se zgodili leta 1917. Februarska revolucija (ki je je zgodila marca) je končala vladavino Nikolaja II., njegove družine in ruskega imperija; Petrovo mesto se je preimenovalo v Petrograd, nekaj mesecev pozneje pa je oktobrska revolucija prinesla socialistično vladavino in mesto se je preimenovalo v Leningrad. Po koncu sovjetskega obdobja se mesto znova zaveda in oživlja svojo izvirno identiteto in se ponosno imenuje vrata proti vzhodu in severne Benetke, hvaležno pa varuje in obnavlja cesarsko dediščino. Danes stojnice s spominki, ki se nahajajo v okolici vsake cerkve, palače ali spomenika, ponujajo lutke v ruskih folklornih oblačilih, matrjoške[D1]  vseh velikosti, oblik in motivov, ponaredke znamenitih Fabergéjevih dekoriranih jajc, bižuterijo iz imitacij jantarja, majice z agresivnimi protisovjetskimi parolami, spominke z vgraviranim srpom in kladivom najrazličnejših modelov … izložba kiča, ki brez slabe vesti prodaja družbeno-politično ironijo.

Tri kraljeve rezidence
Z razvojem mesta se je aristokracija, ki si je svoje palače zgradila na najlepših delih ob reki Nevi, v toplih dneh kratkega poletja raje umaknila na podeželje, kjer so zrasli prečudoviti dvorci, med katerimi seveda izstopajo tisti, ki so pripadali vladarski družini. Enega od njih je zasnoval Peter Veliki, po zmagovitem koncu vojne s švedsko vojsko. Zmago se je odločil proslaviti z gradnjo razkošne palače in majhnega mesteca ob morski obali. Zamislil si je tudi veliki park z zapletenim sistemom vodnjakov in fontan, skupaj jih je kar 129. Najlepši med njimi je Samsonov vodnjak, pravi delirij pozlačenih teles in mitoloških figur. Petrov dvorec je bila poletna rezidenca Petra Velikega, ki jo je zgradil blizu pristanišča, od koder je se je tako rad podajal na potovanja po Evropi. Petrovi nasledniki, predvsem njegova žena Katarina I. in hči Elizabeta, sta palačo, park in ostale zgradbe močno preuredili, saj je Katarina menda celo izjavila, da jo palača, ki je bila narejena po vzoru francoskega Versaillesa, bolj spominja na kočo kot na kraljevo rezidenco. Rezultat je očiten: čista opulenca 18. stoletja. Pomembno je, da najprej spoznamo Peterhof, potem pa se napotimo proti Puškinu (staro in še vedno uporabljano ime je Carsko selo), mestecu, ki je zraslo ob poletnih palačah vladarjev Katarine in Aleksandra I. Predvsem Katarinina palača je izraz ekstremnega baroka. Zunanjost se kopa v svetlih odtenkih modre in zlate barve, notranjost pa je neskončno zaporedje dvoran, ki jih poudarjajo ogledala in kristalni detajli in seveda polno zlata, ki je vseprisoten element na stenah, stropih, tleh, angelskih krilih in oblačilih gracioznih ženskih figur. Najstrašnejše obdobje, ki je zaznamovalo zgodovino palače, je bila druga svetovna vojna, v kateri so jo nacisti bombardirali in uničili. Leta 1941 so iz znamenite jantarjeve sobane v 36 urah odnesli panele z jantarjevimi mozaiki neprecenljive vrednosti, ki jih do danes ni našel nihče. Leta 1979 pa so začeli s pomočjo arhitektov in obrtnikov, specializiranih za delo s starinskimi tehnikami, sobano obnavljati in ji vračati podobo, ki sta si jo je zamislili Katarina in njena hči Elizabeta, in od leta 2003 lahko občudujemo prenovljeno sobano. Obisk obeh poletnih rezidenc pa je le priprava na lepote Ermitaža, palače vseh palač, v kateri so Romanovi bivali v zimskih mesecih. Leta 1764 je Katarina Velika v enem od stranskih kril palače odprla muzej, ki je bil namenjen samo dvoru. Danes Ermitaž velja za eno največjih galerij na svetu, ki lahko brez kančka sramu stoji ob strani Louvru, Pradu, Uffizi in še kakšni galeriji.

Boršč z dodatkom kreativnosti
Znova prebujena ruska ustvarjalnost je vidna na vsakem koraku. Kulturno dogajanje ni več osredotočeno le na obisk enega največjih in najbolj bogatih muzejev na svetu Ermitaža, ki se razprostira skozi 400 soban znamenitega Zimskega dvorca, in baletnih predstav verjetno najbolj znanega baleta na svetu Marijinski (nekdanji Kirov). Danes je eno vodilnih zbirališč umetnikov in občudovalcev umetnosti Loft Projekt Etaži. Tri galerije, knjigarna, specializirana za prodajo knjig o umetnosti, in štirje prostori, namenjeni mednarodnim razstavam, poleg umetnosti pa tudi dovolj prostora, namenjenega nakupovanju, in vinski bar – novo rusko razumevanje umetnosti je zelo privlačno! Lani sta se na Vasilijevem otoku odprla dva nova muzeja, namenjena moderni umetnosti. Erarta, ki se nahaja na zahodnem delu otoka, predstavlja nove ruske talente, Novi muzej pa predstavlja dela umetnikov Komar & Melamid in ostalih predstavnikov sodobne umetnosti. Za umetnost pa je potrebna energija. Dejstvo namreč je, da če si želimo ogledati vse predmete, ki so postavljeni na ogled v Ermitažu, bomo prehodili kar 19 kilometrov. Seveda hoja po muzejih ni vsa fizična dejavnost v Sankt Peterburgu. Mesto na 101 otoku leži tako severno, da se v poletnih mesecih skoraj ne znoči in sprehodi po romantičnih nabrežjih v času tako imenovanih belih noči bodo dodali še nekaj kilometrov k številu prehojenih kilometrov po mestu. Vsi, ki raje tečejo kot hodijo, lahko svojo kondicijo preverijo 26. junija na maratonu Ergo White Nights, trasa maratona pa vodi mimo največjih znamenitosti Petrovega mesta.

Ruska kreativnost pa se kaže tudi v kuhinji in po napornih sprehodih bomo z veseljem zavili v katero od restavracij, ki so nove kulinarične zvezde. Restavracija Terasa v bližini Kazanske katedrale ponuja mešanico italijanske, tajske in ruske kuhinje, ljubitelji voženj z ladjo pa radi obiščejo ladjo/restavracijo Volga-Volga, saj med odlično večerjo lahko opazujejo mestne znamenitosti iz nove perspektive.