Musik er en vidunderlig ting. Det kan gøre os glade, det kan give os lyst til at danse, men det giver os samtidig mulighed for at flygte fra den virkelige verden i et par øjeblikke. Men musik er ikke "bare" det. Musik er videnskabeligt bevist medicin. Det efterlader et indtryk på vores hjerner, der er dybere end nogen anden menneskelig oplevelse. Musik kan blandt andet forbedre hukommelsen hos demenspatienter og hjælpe dem med at udvikle nye minder. Lad os se, hvad musik kan helbrede.
Glasba je učinkovito zdravilo in lahko pozdravi mnoge stvari. Poglejmo si, katere.
1. Nizka teža ob rojstvu otroka.
Otroci, ki se rodijo prezgodaj, ponavadi zahtevajo daljše bivanje v bolnišnici, kjer jim pomagajo pridobiti težo in moč. Da bi olajšali ta proces, mnoge bolnišnice predvajajo glasbo. Skupina kanadskih raziskovalcev je ugotovila, da predvajanje glasbe nedonošenčkom zmanjša stopnjo bolečine ter spodbuja k boljšim prehranjevalnim navadam, ki pa pomagajo pri pridobivanju teže. Bolnišnice uporabljajo glasbo, ki posnema srčni utrip matere in maternico, s tem pa pomagajo nedonošenčkom, da lažje zaspijo. Raziskovalci prav tako trdijo, da predvajanje Mozarta bistveno zmanjša količino energije, ki jo dojenčki uporabijo, s tem pa pridobivajo težo.
2. Povešene rastline.
Dorothy Retallack je leta 1973 napisala knjigo The Sound of Music and Plants, kjer podrobno preuči učinek glasbe na rast rastlin. Dorothy je eni skupini rastlin predvajala rock glasbo in umirjeno in enostavno glasbo drugi skupini rastlin. Ob koncu študije so bile rastline iz druge skupine enakomerne velikosti, polne in zelene, hkrati pa so se celo nagibale proti viru glasbe. Rock glasba je rastline sicer “prisilila”, da so zrasle visoko, a so bile povešene, z obledelimi listi, nagibale pa so se stran od vira glasbe.
3. Uničujoče posledice poškodbe možganov.
Kot zdravljene poškodbe možganov nekateri raziskovalci uporabljajo glasbo, saj ta spodbuja področja možganov, ki nadzorujejo gibanje in govor. Ko predvajajo glasbo z ritmom za hojo in ples, lahko ljudje z nevrološkimi okvarami, ki jih je možganska kap ali pa trpijo za Parkinsonovo boleznijo, ponovno pridobijo občutek za simetrični korak in ravnotežje. Ritem v glasbi lahko namreč možganom služi kot iztočnica za korake.
Podobno lahko ritem in jakost zvoka pomagata bolnikom, da pojejo tiste besede, ki jih ne morejo izgovoriti. Študija avtističnih otrok, ki ne govorijo, je potrdila pozitiven vpliv glasbene terapije na izgovorjavo besed. Nekateri od teh otrok so tako s pomočjo terapije spregovorili prve besede.
4. Izguba sluha.
Glasba ne more ozdraviti izgube sluha, a lahko to prepreči. Študija 163 odraslih, 74 od njih glasbenikov, je preizkusila sluh udeležencev z vrsto slušnih testov. Glasbeniki so tako slišali bolje, kot pa ostali. 70-letni glasbenik je tako bolje razumel govor v hrupnem okolju kot pa 50-letni moški, ki se z glasbo ne ukvarja.
5. Poškodovano srce.
Ne, ne govorimo o poškodbah srca, ki jih prinese ljubezen. Govorimo o poškodbah srca, ki nastanejo po srčni kapi. Glasba lahko pomaga bolnikom, ki okrevajo po srčni kapi ali operaciji na srcu, saj znižuje krvni tlak, upočasni srčni utrip in zmanjša tesnobo. Preventivno lahko poskusimo s poslušanjem “vesele” glasbe ali pesmi, ob kateri se bomo počutili bolje. Raziskave namreč pravijo, da poslušanje pesmi, ki izzovejo občutek veselja, povzroči boljšo cirkulacijo in razširitev krvni žil, kar pa spodbuja dobro zdravje naših žil.
LÆS MERE: Ali veš, zakaj se nam ob poslušanju določene glasbe naježi koža?
6. Slaba športna kondicija.
Študija iz leta 2005, opravljena v Veliki Britaniji, je pokazala, da lahko poslušanje glasbe med rekreacijo povečajo atletsko uspešnost kar za 20 odstotkov. To je približno enako spodbudi, ki jo nekateri športniki najdejo v prepovedanih drogah za izboljšanje zmogljivosti. Za najboljše rezultate poskusimo poslušati glasbo s hitrim tempom med intenzivnim treningom in počasnejše pesmi med ohlajanjem.
7. Čemerni najstniki.
V študiji iz leta 2008 je raziskovalec Tobias Greitemeyer želel preučiti, kako besedilo pesmi vpliva na stališča in vedenje najstnikov. Eno skupino najstnikov je tako izpostavil “družbeno zavednim” pesmim, pesmim s pozitivnim sporočilom, kot je na primer Michael Jackson in Heal the World. Drugo skupino je izpostavil z “nevtralnim” sporočilom. Raziskovalci v študiji so nato “ponesreči” prevrnili posodo s svinčniki. Skupina, ki je poslušala pozitivne pesmi, je takoj prihitela na pomoč in pobrala kar petkrat več svinčnikov kot pa druga skupina.
8. Nepismenost.
Študija iz leta 2009, ki je primerjala dve skupini otrok iz drugega razreda s podobno demografijo, je ugotovila, da učenje glasbe izboljša bralne sposobnosti. Edina velika razlika med obema skupinama je bila to, da so se v eni učili sistem notnega zapisa, branja not in drugih veščin, medtem ko se v drugi skupini tega niso učili. Vsaka skupina je bila testirana pred in po začetku šolskega leta. Ob koncu leta so rezultati pokazali, da so se bralne sposobnosti druge skupine nekoliko izboljšale, medtem pa so otroci z glasbeno izobrazbo dosegli bistveno višji nivo pismenosti, še posebej na preizkusih iz besedišča.
9. Slaba prodaja alkohola.
Študija iz leta 1999 je dokazala, da predvajanje nemških pesmih pospeši prodajo nemškega vina, predvajanje francoskih pesmi pa pospeši prodajo francoskega vina. Kupci so dejali, da se niso niti malo zavedali, kakšna glasba se predvaja.
10. Vinsko snobovstvo.
Ste kdaj že kupili steklenico vina, kjer ste dobili še priporočilo za glasbo? No, izdelovalci poceni vina bi morda morali razmisliti o tej taktiki. Skupina raziskovalcev namreč pravi, da nekatere vrste glasbe okrepijo okus vina kar za 60 odstotkov. V študiji so pivci vina ocenili belo vino kot 40 odstotkov bolj osvežujoče, ko so ob uživanju vina poslušali hitro in “osvežujočo” glasbo (Nouvelle Vague, Just Can’t Get Enough). Okus rdečega vina je so pospremili ritmi Carla Orffa in Carmine Burane, zato so vino ocenili kot 60 odstotkov bolj “močno in težko”.
