Hyviä uutisia kirjatoukille. Kirjoja lukevat ihmiset elävät pidempään kuin ne, jotka eivät lue. Proceedings of Social Science & Medicine -lehdessä julkaistussa tutkimuksessa todetaan, että yksi kirjojen lukemisen myönteisistä vaikutuksista on pidempi elinikä. Tarkista, kuinka monta vuotta pidempään tavalliset lukijat elävät kuin ei-lukijat. Gustave Flaubert oli niin oikeassa, kun hän väitti, että olemassaolomme on helpompi kestää, jos käymme säännöllisesti kirjallisuuden parissa.
Kirjailija George R. R. Martin, avtor Igre prestolov, je nekoč dejal: “Bralec ima na tisoče življenj, preden umre … Človek, ki ne bere, ima samo enega.” Tutkimus zbornika Social Science & Medicine hän osoitti sen ljudje, ki berejo knjige, živijo dlje kot tisti, ki ne berejo.
Študija, ki je zajela 3 635 yli 50-vuotiasta henkilöä, je namreč pokazala, da so imeli tisti, ki so brali do tri in pol ure tedensko, 17 odstotkov manj možnosti, da bodo umrli v naslednjih ducat letih, kolikor je tudi trajala raziskava. Posamezniki, ki so brali še enkrat več, pa so imeli kar 23 odstotkov manj možnosti, da umrejo, kot tisti, ki knjige v tem času niso niti povohali.
LUE LISÄÄ: Les Diners de Gala – Salvador Dalín ylellinen keittokirja uusintapainos 40 vuoden jälkeen
Z rednim branjem si kupimo dve leti življenja, gre razbrati iz dvanajstletne študije. V času študije je umrlo 33 odstotkov sodelujočih iz skupine nebralcev in zgolj 27 odstotkov iz skupine bralcev. Pozitivni učinki so povezani izrecno z branjem knjig, ne pa tudi z branjem časopisov, revij in drugih periodičnih izdaj. Branje knjig namreč prinaša več prednosti za miselne procese, saj z njimi stopimo v večjo interakcijo. V primeru branja knjig sta aktivna dva kognitivna procesa, ki podaljšujeta življenje.
Prvi je, da branje knjige spodbuja globoko branje, to je počasen postopek poglabljanja, ki nastopi, ko začne bralec med seboj povezovati dele gradiva oz. z zunanjim svetom in prevprašuje prebrano. Z branjem si na ta način bogatimo besednjak, urimo logično razmišljanje, koncentracijo in kritično mišljenje.
Hkrati branje pripomore k razvoju empatije in spodbuja družbeno dojemanje ter dviguje čustveno inteligenco, kar ravno tako podaljšuje življenje. Pri tem ni znano, kakšno literaturo so opazovanci brali, so pa na podlagi raziskave organizacije NEA iz leta 2009, ki je ugotovila, da kar 87 odstotkov bralcev bere leposlovje, raziskovalci sklepali, da je tako tudi pri njihovih udeležencih.
Lisää tietoa:
sciencedirect.com
