Najpresnejšiu mapu vesmíru nezoženiete na čerpacej stanici či v turistickej kancelárii a ani si ju nerozložíte na palubnej doske auta. Obrazovka však bude dostatočne veľká na to, aby ste mohli vidieť výsledok štúdie pre vedecký časopis Nature, kde vedci pri mapovaní galaxií blízko nás zistili, že Mliečna dráha je súčasťou obrovskej nebeskej štruktúry 100 tisíc galaxií nazývaných Laniakea alebo „veľká obloha“.
Najviac natančen zemljevid vesolja bo še posebej prav prišel v prihodnosti, ko bomo po vesolju potovali s svetlobno hitrostjo in bo izlet v galaksijo kot danes izlet čez lužo. Tako boste morali na razglednico poleg običajnih podatkov, tam pod državo, poleg planeta in galaksije navesti tudi nebesno strukturo Laniakea. Po zadnjih raziskavah je ta precej, precej večja, kot so astronomi mislili sprva. Obsega namreč prek 100 tisoč galaksij in se razteza na 550 milijonih svetlobnih let, izgleda pa takole (Rimska cesta je pikica na desni):
Takšno razsežnost si je težko že samo predstavljati, kaj šele izrisati. Sploh, ker vesolje niso zgolj naključno razmetani planeti in ostala nebesna telesa, ampak prepredena galaktična mreža, ki po videzu spominja na nevronsko sliko možganov, le da gre tu za hierarhično urejene strukture (od stopnje atoma dalje), ki jih povezuje temna snov. In sploh, ker ima vsaka galaksija, ki je zgornji sliki le zrno, še miljarde svojih zvezd.
ČÍTAJ VIAC: Astrofyzika pre hlupákov
Vesoljski kartografi so imeli zato res polne roke dela. In če vemo, da dobro ne poznamo niti naše bližnje vesoljske okolice in da je Laniakea le ena izmed nebesnih struktur, potem je dosežek vreden največjega spoštovanja.
Galaksije okoli nas imajo značilen vzorec premikanja:
Veliko galaksij v Laniakeaji se giblje proti oddaljenemu objektu, ki mu pravimo ‘Great Attractor”, nekakšna gravitacijska anomalija.
Laniakea meji na podobno strukturo imenovano Perzej-Ribe (Perseus-Pisces)
Še bolj detajlna, a poljudna razlaga:
Viac informácií:
www.nature.com
