Eric Schmidt, nekdanji izvršni direktor Googla, je bil priča, kako se je podjetje zavihtelo iz statusa startupa z vrednostjo 100 milijonov dolarjev v globalno velesilo, vredno 180 milijard. Pred kratkim je razkril nekaj manj znanih skrivnosti o tem, kako je Google uspel, od drzne politike 70-20-10 do filozofije »hitrega neuspeha« in vpogledov v prihodnost umetne inteligence. Tukaj je nekaj njegovih neobičajnih strategij, ki so danes še bolj relevantne kot kadarkoli prej.
Google ni postal tehnološka velesila s previdnostjo. Eric Schmidt, nekdanji izvršni direktor podjetja, je pred kratkim razkril filozofijo in temeljna načela, ki so Google gnala v bliskovit razvoj. Njegove strategije vključujejo vse od spodbujanja inovacij do obvladovanja umetne inteligence za prihodnost. Raziščimo te “Googlova skrivnosti” in zakaj so danes pomembnejše kot kadarkoli.
1. Tveganje kot ključ do inovacij
Schmidt verjame, da je bil Google uspešen, ker je spodbujal kulturo tveganja. Uspešne ustanovitelje primerja z Elonom Muskom in izpostavlja, da najboljši vizionarji premikajo meje, sprejemajo ogromna tveganja in so pripravljeni hitro odpovedati projektom, ki ne delujejo. Takšna filozofija omogoča podjetju, da se hitro uči na neuspehih, popravlja smer in odkrije, kaj res deluje.
2. Pravilo 70-20-10: Osredotočenost na temeljni posel z okusom eksperimentiranja
Googlov notranji sistem 70-20-10 je narekoval, da naj bi bilo 70 % virov namenjenih osnovnim izdelkom, 20 % za sorodne projekte in 10 % za eksperimentalne ideje. Schmidt pripisuje temu pravilu zasluge za ustvarjanje dodatnih milijard dobička. Ta struktura podjetju omogoča stabilnost, hkrati pa omogoča eksperimentiranje z idejami, ki bodo morda oblikovale prihodnost (pomislite na Google Brain in avtonomne sisteme).
3. Hiter neuspeh kot strategija uspeha
Pozabite na mit, da je uspeh rezultat brezhibnega prizadevanja za popolnost. Schmidt verjame, da je bila Googlov ključ do uspeha sposobnost hitrega prepoznavanja, kaj ne deluje, in zmožnost preusmeritve. Tak »hitri neuspeh« prihrani čas in vire ter omogoči podjetjem, da se osredotočijo na tisto, kar dejansko prinaša učinke.
4. Umetna inteligenca ni modna muha; je ključna za preživetje
Schmidt ne skriva pomena umetne inteligence: »Če umetne inteligence ne uporabljate v vseh vidikih svojega podjetja, vas čaka neuspeh.« Google temelji na umetni inteligenci, ki poganja vse, od uporabniške izkušnje do prediktivnega iskanja. Schmidt celo trdi, da je moč umetne inteligence vprašanje človeškega preživetja in opozarja, naj ne podcenjujemo socialnih in etičnih implikacij njenega vpliva.
5. Kritično razmišljanje kot zdravilo za dobo dezinformacij
Algoritmi družbenih omrežij so ustvarili okolje, kjer prevladuje pristranska potrditev (»confirmatory bias«). Schmidt spodbuja kritično razmišljanje in preverjanje dejstev kot protistrup. To pomeni razlikovanje med dejstvom in marketinškim hypeom, še posebej z vplivom umetne inteligence na javno mnenje.
6. Tehnologija, ki stoji za tehnologijo: ARM in NVIDIA sta spremenila igro
Googlov uspeh ni bil le plod inovativnih idej, ampak tudi strateških partnerstev v tehnologiji. Schmidt izpostavi pomen čipov NVIDIA in ARM, s katerima lahko podjetje opredeli svoj dolgoročni uspeh. ARM-ova arhitektura na primer omogoča mobilnim napravam ravnovesje med zmogljivostjo in energetsko učinkovitostjo – nekaj, kar je Intel spregledal s preprostimi odločitvami o svojih produktnih linijah.
7. Zaščitni mehanizmi in zaupanje v razvoj umetne inteligence
Ena od Schmidtovih bolj presenetljivih ugotovitev je vloga »zaupanja in varnosti« pri razvoju umetne inteligence v Googlu. Predstavlja, kako natančno testirajo AI modele, da bi izločili škodljive vsebine – bistveno, ker se AI širi na občutljivejša področja. Schmidt poziva k globalnemu sodelovanju, da bi umetno inteligenco ohranili varno, celo z vizijo prihodnosti, kjer bi bili modeli AI varovani kot vojaški objekti.
8. Pravi namen umetne inteligence: izboljšati življenje ljudi
Medtem ko umetna inteligenca ponuja ogromen potencial, Schmidt opozarja, da lahko zamudimo njen največji potencial, če je ne integriramo v praktična področja, kot sta zdravstvo in izobraževanje. Predstavljajte si AI-zdravstvenega pomočnika, ki je vedno na tekočem z najnovejšimi metodami zdravljenja in dostopen vsem, kjerkoli. Schmidt meni, da bi prav tukaj umetna inteligenca lahko imela največji pozitiven učinek.
9. Kultura podjetja: Najprej inženirji, nato vse drugo
Schmidt poudarja, da je bila Googlov kultura in bi morala ostati – osredotočena na inženirstvo. Ta pristop postavlja v ospredje gradnjo najboljšega izdelka pred marketinškimi potezami. Googlove zgodnje faze so pokazale, da je osredotočenost na ustvarjanje resnično uporabnih izdelkov ključ do uspeha.
10. Prihodnost AI je v osebnih »polimatih«
Schmidt vidi prihodnost umetne inteligence v obliki osebnih asistentov, »polimatov« – orodij, ki poznajo naše navade, razumejo naše delo in nam pomagajo doseči več. Zanj je tukaj umetna inteligenca zares preoblikovalna, saj nas vodi skozi kompleksne odločitve in povečuje našo produktivnost.
Zaključek: Eric Schmidtove ugotovitve niso le preprosti poslovni nasveti. Ponuja načrt za novo generacijo tehnoloških podjetij, ki si prizadevajo spremeniti svet. Od spodbujanja kulture eksperimentiranja do etične uporabe umetne inteligence so Schmidtove vizije opomin, da uspeh v tehnologiji ni povezan z varnostjo – temveč z odgovornim preseganjem meja. Kot pravi Schmidt, je morda napočil čas, da rečete »da« priložnostim, ki vas najbolj plašijo.
