fbpx

12 najbolj slavnih žensk v zgodovini: to so ženske, ki so spremenile svet!

Zgodovina je vpisala kar lepo število “nevarno” inteligentnih in bistrih, predvsem pa pogumnih, vplivnih in inspirativnih posameznic. Nekatere so se zavzemale za ženske pravice, za rasno enakopravnost, druge so sooblikovale svet znanosti, matematike, letalstva, literature ...

Vsaka od teh dvanajstih žensk, pa naj je bila izumiteljica, znanstvenica, političarka ali literatka, je nedvomno spremenila svet na bolje. Ženske na tem seznamu so v zgodovino zapisane kot ženske, ki so kršile pravila, kot pionirke, ki so svojim moškim kolegom pokazale, kaj pomeni biti vzornik. Njihove zgodbe naj se pišejo spet in spet, kot navdih in opomin, da se da, če se tako odločimo!

To je 12 žensk, ki so spremenile svet!

Jane Austen (1775–1817)

“Oseba, moškega ali ženskega spola, ki ji branje romanov ni v poseben užitek, je nesprejemljivo neumna.”

Jane Austen je s podrobnim opazovanjem družbe in hudomušnim humorjem definirala celotni literarni žanr. Rodila se je v Angliji, v družini z osmimi otroki. Že kot najstnica je napisala svoji kultni deli Razsodnost in rahločutnost ter Prevzetnost in pristranost, ko sta dočakali tudi filmsko upodobitev.

Rdeča nit njenih duhovitih in prikupnih romanov je vloga žensk v družbi. Njena dela so bila zelo priljubljena že za časa njenega življenja, vendar pa je Austenova kot avtorica morala ostati anonimna. Šele po njeni smrti je njen brat Henry javnosti razkril, da je bila prava avtorica teh priljubljenih romanov. Njen literarni vpliv je globoko zakoreninjen v literarni svet, teme in lekcije iz njenih romanov pa so aktualne še danes.

Ana Frank (1929–1945)

Kako čudovito je, da nikomur ni treba čakati niti en sam trenutek, da začne spreminjati svet.”

View this post on Instagram

Anne Frank starts writing in her diary on her 13th birthday. She has no truly close friends to confide in, so in her diary she writes detailed letters to an imaginary girlfriend named Kitty. During the hiding period, Anne also writes short stories. Some of her “Tales” she reads aloud to the people in hiding. Besides her diary and the stories, Anne also writes her “favorite quotes” in a separate notebook. If she reads a sentence in a book and it makes an impression on her, she then copies it into that notebook. ⁠⠀ ⁠⠀ Which sentence of Anne would you write in your own book of beautiful sentences?⁠⠀ _⁠⠀ #AnneFrank #AnneFrankHouse #InstaHistory #DiaryofAnneFrank

A post shared by Anne Frank House (@annefrankhouse_official) on

Roman Dnevnik Ane Frank je ena izmed najbolj iskrenih, močnih in ostrih izpovedi o drugi svetovni vojni. Frankovi so bili židovska družina, ki je v času oblasti Adolfa Hitlerja živela v Nemčiji. Družino, ki se je med vojno skrivala pred nacisti, so leta 1944 razkrinkali in poslali v koncentracijsko taborišče. Preživel je le Anin oče Frank, ki se je tudi odločil, da za Anin dnevnik poišče založnika.

Dnevnik Ane Frank je bil preveden v 70 jezikov in je najintimnejši portret enega izmed najbolj nečloveških zgodovinskih obdobij. Njena zgodba nas uči o najpomembnejših univerzalnih človeških vrednotah: čustvih, strasti, ljubezni, poželenju, strahu in moči.

Maya Angelou (1928–2014)

Spoznala sem, da bodo ljudje pozabili, kaj rečeš ali narediš, nikdar pa ne bodo pozabili, kako so se ob tebi počutili.”


Maya Angelou je zagotovo ena izmed najpomembnejših žensk v ameriški zgodovini. Bila je pevka, pesnica, memoaristka, aktivistka, borka za državljanske pravice … Njena nagrajena avtobiografija Vem, zakaj ujeta ptica poje (I Know Why the Caged Bird Sings) se je v literarno zgodovino zapisala kot prvo neleposlovno delo izpod peresa Afroameričanke.

Angeloujeva, ki se je leta 1928 rodila kot Marguerite Ann Johnson, je pozneje pisala tudi o tem, kako jo je pri sedmih letih posilil partner njene mame. Ko je svoji družini povedala, kaj se je zgodilo, je bil storilec umorjen, še preden bi za svoje dejanje šel v zapor. Nema je ostala dolgih pet let in glas ji je vrnila šele ljubezen do književnosti, do pripovedovanja zgodb.

Njena dela veljajo za najglasnejša in najodmevnejša v boju za državljanske pravice, v njih so obravnavane teme nasilja, identitete, posilstva, rasizma,pismenosti … So čudovita ilustracija, kako moč karakterja in ljubezen do literature premagata in presežeta rasizem in travmo.

Kraljica Elizabeta I (1533–1603)

“Čeprav sem pripadnica šibkejšega spola, sem še vedno skala, ki se ne upogne nobenemu vetru.”

Elizabeta je sama sebe poimenovala “deviška kraljica”, ker se je raje poročila s svojo domovino kot z moškim. Velja za najuspešnejšo monarhinjo v zgodovini Anglije. Pod njeno vladavino je Anglija postala najmočnejša evropska politična, trgovinska in umetniška sila.

Njena pot do krone je bila trnova, saj pravzaprav ne bi smela nikdar postati vladarica Anglije: bila je ženska in hči Anne Boleyn, osovražene bivše žene Henrija VIII. Kljub temu se je v zgodovino zapisala kot ena izmed najboljših ženskih vladaric, ki je slovela po svoji inteligenci, zvitosti, preudarnosti in vročem temperamentu.

Katarina Velika (1729–1796)

“Moč vladarja brez zaupanja naroda ni vredna nič.”

Katarina Velika, kraljica pruskih korenin, se je v zgodovino zapisala kot najbolj neusmiljena vladarica. Katarina je pristala v nesrečnem zakonu z ruskim kraljem Petrom III., ki je bil sila nepriljubljen. Da bi ga strmoglavila in uničila, je organizirala kar nekaj državnih udarov in se naposled, leta 1762, razglasila za rusko carico.

V času njene vladavine se je Rusija modernizirala, odprla je prvo šolo za deklice, okrepila moč cerkve, spodbudila razvoj gospodarstva, trgovine in umetnosti. Slovela pa je tudi po svojem nenasitnem spolnem apetitu. Imela je številne ljubimce, ki jih je bogato obdarila z dragulji in zvenečimi titulami, preden jih je odslovila in zamenjala z novimi.

Sojourner Truth (1797–1883)

“Resnica je moč, ki prevlada.”

View this post on Instagram

Sojourner Truth, born Isabella Baumfree, was born into slavery in 1797. She was later sold at the age of nine with a herd of sheep for $100. ⠀⠀⠀⠀⠀⠀⠀⠀⠀ Sojourner Truth was known for her work as an abolitionist, but did you know that she was the 1st black woman to successfully challenge a white man in a United States court? When Sojourner's son was illegally sold into slavery in Alabama, she sought his freedom and secured his return to NY. ⠀⠀⠀⠀⠀⠀⠀⠀⠀ She continued to fight for property rights, prison reform and universal suffrage. "Truth is remembered as one of the foremost leaders of the abolition movement and an early advocate of women's rights. Abolition was one of the few causes that Truth was able to see realized in her lifetime. The 19th Amendment, which enabled women to vote, was not ratified until 1920, nearly four decades after Truth's death." (citation from https://www.biography.com/activist/sojourner-truth) ⠀⠀⠀⠀⠀⠀⠀⠀⠀ It is easy to look at the devastation that surrounds us and allow it to start overtaking our light. If Sojourner Truth could stand in the midst of the darkness, only seeing slavery come to an end in her lifetime, perhaps we can stand boldly as well. ⠀⠀⠀⠀⠀⠀⠀⠀⠀ Thank you for teaching us the power of being a light. May we have the courage to do the same.

A post shared by Floral Illustration/Lettering (@the.house.of.roushey) on


Afroameriška aktivistka za državljanske pravice Truth Sojourner je svoj zgodovinski pečat zapustila s svojim govorom na konvenciji o ženskih pravicah v Akronu leta 1851.

Truthovo so pri devetih letih za 100 ameriških dolarjev skupaj s čredo ovac prodali kot sužnjo. Leta 1829 je s svojo hčerko Sofijo, ki je bila takrat še dojenček, pobegnila na svobodo. Svojih dveh drugih otrok ni mogla rešiti.
Konec leta 1840 je začela glasno zagovarjati pravice žensk in Afroameričanov. Zaslovela je s svojimi strastnimi govori, ki so izpostavljali ženske pravice, reformo zaporov in univerzalno volilno pravico. Umrla je leta 1883 v Michiganu, še danes pa ostaja znana kot ena izmed prvih zagovornic gibanja za ženske pravice.

Rosa Parks (1913–2005)

“Želim si, da bi se me spominjali kot osebe, ki si je želela biti svobodna … da bi bili lahko svobodni tudi drugi ljudje.”

Vse se je začelo leta 1955, ko se je Rosa Parks v Alabami peljala z avtobusom in jo je voznik prosil, naj vstane in svoj sedež odstopi nekemu belcu. Rosa se je temu uprla in s tem na videz majhnim korakom sprožila gibanje za državljanske pravice v Ameriki.

Rodila se je leta 1913 v Albami, pri 11 letih je začela obiskovati šolo za laboratorijske tehnike na šoli za temnopolte, dokler ni bila prisiljena svojega šolanja prekiniti, da bi skrbela za bolno babico. Bila je članica afroameriške skupnosti v Montgomeryju in se je pridružila sekciji NAACP, pri kateri je leta 1943 postala sekretarka. V Alabami je takrat še vedno veljala segregacijska zakonodaja. V avtobusih so spredaj sedeli belci, zadaj pa temnopolti. 1. decembra, ko se je Parksova peljala z avtobusom in je s še tremi temnopoltimi moškimi sedela v sprednjem delu avtobusa, je na poln avtobus vstopil belopolt moški. Voznik je četverico prosil, naj vstanejo in mu odstopijo celo vrsto sedežev. Trije so ubogali, Parksova pa ne. In ta njena nepokoršina je sprožila val protestov po vsej Ameriki. Umrla je leta 2005, stara 92 let.

Malala Jusafzaj (1997–)

Svoje zgodbe ne pripovedujem, ker bi bila nekaj posebnega, ampak ker je moja zgodba zgodba številnih deklet.

Malala je bila leta 1997 rojena v Pakistanu. Njen oče je bil učitelj in je v njihovi vasi vodil šolo za dekleta. Ko so vas zavzeli talibani, so šolo zaprli in prepovedali. Leta 2012, ko je bila Malala stara 15 let, je prvič javno spregovorila o vprašanju pravice žensk do izobrazbe. Kmalu za tem jo je med vožnjo z avtobusom nekdo ustrelil v glavo. Preživela je.

Preselila se je v Veliko Britanijo, kjer je postala redna članica svetovnega odra in leta 2014, pri svojih 17 letih, tudi najmlajša prejemnica Nobelove nagrade. Trenutno študira filozofijo, politične vede in ekonomijo na Univerzi Oxford.

Marie Curie (1867–1934)

“Ničesar v življenju se ne smemo bati, le razumeti moramo. Zdaj je čas, ko moramo razumeti več, da bi se bali manj.”

Marie Curie se je v zgodovino zapisala kot znanstvenica in fizičarka s poljskimi koreninami. Skovala je termin radioaktivnost, odkrila dva nova kemijska elementa (radij in polonij) in razvila prenosni rentgenski aparat.

Bila je prva na svetu (ne le prva ženska), ki je dobila kar dve Nobelovi nagradi, eno za fiziko in drugo za kemijo. Do danes je Curiejeva edina v zgodovini, ki je prejela Nobelovo nagrado za dve različni veji znanosti.

V svoji karieri se je srečevala z nenehnimi pritiski in diskriminacijo. Področji fizike in kemije sta bili namreč v moški domeni. Vendar so bile kljub temu njene raziskave sprejete in relevantne, velik vpliv v svetu znanosti pa imajo še danes.

Ada Lovelace (1815–1852)

“Ti moji možgani so več kot umrljivi; to bo pokazal čas”.

View this post on Instagram

Portrait of Ada Lovelace for @ovoenergy HQ 💡🔌⚡️ “Augusta Ada King, Countess of Lovelace (née Byron; 10 December 1815 – 27 November 1852) was an English mathematician and writer, chiefly known for her work on Charles Babbage's proposed mechanical general-purpose computer, the Analytical Engine. She was the first to recognise that the machine had applications beyond pure calculation, and published the first algorithm intended to be carried out by such a machine. As a result, she is sometimes regarded as the first to recognise the full potential of a "computing machine" and one of the first computer programmers.” #adalovelace #algorithm #earlycomputing #ovoenergy #illustration

A post shared by Anna Higgie (@annahiggie) on

Angleška matematičarka in prva računalniška programerka na svetu je bila hči slavnega pesnika Lorda Byrona (ki je družino sicer zapustil, ko je bila Ada stara le dve leti) in Lady Wentworth. Ada je bila v družbi zelo priljubljena, njeni prijatelji pa so bili velika imena, na primer Charles Dickens. Vendar pa je v zgodovino niso zapisali ne slavni oče ne znani prijatelji. Zapisala se je sama, kot prva, ki je ustvarila algoritem za računalnik. Precej revolucionarno za tisti čas.

Umrla je zelo mlada, pri 36 letih. Skoraj stoletje zatem pa so njeni zapiski zasloveli kot prvi zapis, primeren za računalniško programsko opremo.

Edith Cowan (1861–1932)

“Ženske si želimo biti enakopravne in enakovredne moškim. Prosimo za nič več in nič manj kot to.”

Danes je obraz Edith Cowan na bankovcu za 50 avstralskih dolarjev, po njej so poimenovali tudi univerzo v Avstraliji. Edith Cowan je bila prva ženska predstavnica v parlamentu in neustrašna borka za ženske pravice.

Njeno otroštvo je bilo, milo rečeno, travmatično. Mama ji je umrla, ko je imela Edith le sedem let. Osem let pozneje pa so njenega očeta obsodili, da je ubil svojo drugo ženo, in ga usmrtili.

Edith je bila borka za pravice žensk že v mladih letih, njena izvolitev v parlament pa je bila nepričakovana in kontroverzna. Zavzemala se je za to, da so ženskam dovolili postati del pravne stroke, potegovala se je za dobrobit migrantov in promovirala spolno vzgojo v šolah. Umrla je stara 70 let, njena dediščina pa živi še danes.

Amelia Earhart (1897–1937)

“Tudi ženske morajo poskusiti stvari, ki so jih poskusili moški. Če jim ne uspe, mora biti njihov poraz izziv za ostale.”

Amelia Earhart je znana ameriška letalka, ki je kot prva ženska na svetu sama preletela Atlantik, prva na svetu, ki je sama preletela območje od Havajev do ZDA.

Amelia se je vedno bojevala proti spolnim stereotipom. Že kot deklica je v Kansasu, kjer je odraščala, počela stvari, ki jih ni počelo veliko deklet: igrala je košarko, učila se je popravljanja avtomobilov, leta 1921 pa že prejela svoje vozniško dovoljenje za letenje. Julija 1936 je začela pripravljati nov podvig, polet okoli sveta. To sicer ni bil prvi polet okoli sveta, bil pa bi najdaljši, saj si je Amelia začrtala pot okoli ekvatorja, kar bi skupaj naneslo 47.000 kilometrov. Julija 1937 je letalo izginilo z radarjev in se za vedno izgubilo nekje nad Tihim oceanom. Njena smrt ostaja ena izmed največjih ugank in skrivnosti 20. stoletja.

Ti, jaz, one, me: VSE ŽENSKE TEGA SVETA

Prav vsaka ženska spada na seznam žensk, ki so spremenile svet. Samo zato, ker še nismo dosegle ničesar, kar bi imelo večji vpliv na celotno družbo, in ničesar, kar bi napolnilo naslovnice časopisov in revij, še ne pomeni, da naša vsakodnevna dejanja ne štejejo. Mame, žene, hčere, študentke in delavke: vse me se spopadamo z izzivi, vse me moramo še bolj trdo delati, da bi dosegle svoje sanje. Še vedno se mora marsikatera ženska na svetu spopadati z marsikatero omejitvijo zaradi svojega spola. Diskriminacija je še vedno zelo živa. Zato, drage ženske, zaploskajte si, vsak dan posebej. Bodite močne in pogumne. Ne sklanjajte glave, povzdignite glas. Negujte žensko v sebi. In ne pozabite, moč je na strani pogumnih!

Z vami od leta 2004

Od leta 2004 raziskujemo urbane trende in svojo skupnost sledilcev dnevno obveščamo o novostih s področja življenjskega sloga, potovanj, stila in izdelkov, ki navdihujejo s strastjo. Od leta 2023 vsebine ponujamo v glavnih globalnih jezikih.