Ni skrivnost, da glasbeniki, režiserji in igralci uporabljajo prepovedane substance, da bi spodbudili svojo kreativnost. Nekateri so tudi javno priznali, da so njihove največje uspešnice nastale pod vplivom mamil. Nič drugače očitno ni niti z misleci in pisatelji, ki se tudi pogosto zatekajo k drogam takrat, ko jih navdih zapusti. Za te umetnike si verjetno ne bi mislili, da so svoja dela ustvarjali pod vplivom zelo posebnih pogojev.
Že od nekdaj poslušamo, da glasbeniki uživajo substance med ustvarjanjem glasbe. Zdi se, da je to nekako postalo samoumevno in da oboževalci tudi opravičujejo tovrstna dejanja, saj so umetniki kreativni ljudje, ki jih nikoli ne sme zapustiti navdih. Toda ko ljudje slišijo, da se pisatelji ali misleci zatekajo k mamilom, se pogosto zgodi, da se v oboževalcih vzbudi občutek obsojanja ali obtoževanja.
Preden se v vas morda vzbudijo čustva zgražanja, si preberite, zakaj se je teh šest pisateljev zatekalo k substancam med ustvarjanjem svojih del.
Stephen King: 80. leta
Stephen King niti ne poskuša skriti dejstva, da je bilo veliko njegovih del napisanih pod vplivom kokaina. Poleg tega naj se niti ne bi spomnil, da jih je pisal. V intervjuju za Rolling Stone je dejal, da je uporabljal kokain od leta 1978 do 1986, v tem času pa je napisal okoli 10 romanov – Tisto, Temni stolp, Mačje pokopališče in Zadnja bitka (The Stand).
Ken Kesey: LSD klub
Leta 1959 je Kesey delal kot pomočnik psihiatra v bolnišnici (spomini na to izkušnjo so bili prikazani v filmu Let nad kukavičjim gnezdom), kjer je sodeloval pri nekaterih eksperimentih. Bil je del raziskave o vplivu LSD-ja na človeško telo. Leta 1964 je v ZDA nato ustvaril pravo psihedelično revolucijo, in sicer skupino “Merry Pranksters“, ki je popularizirala LSD.
Charles Dickens: viktorijanski časi
Dickens je živel v viktorijanskem času, ko je bila uporaba opija in kokaina priljubljena, cenovno ugodna in tudi dovoljena s strani zdravnikov. Včasih so bile ‘droge’ celo predpisane kot antidepresivi. Ta veliki pisatelj naj bi bil zasvojen z drogami, čudno naj bi se tudi vedel in imel nenavadne vizije. Knjiga Božična pesem nam očitno to potrjuje, saj vam bodo ob njenem branju kocine skočile pokonci.
Jean-Paul Sartre: dieta
Po besedah Annie Cohen-Solal, ki je napisala biografijo tega velikega eksistencialista, je bila Sartrova vsakodnevna prehrana sestavljena iz dveh paketov cigaret, pipe, 1/4 steklenice alkoholne pijače, 200 miligramov amfetamina, 15 gramov aspirina, pakiranja barbiturata in mešanice amfetamina in aspirina. Umrl je, ko je bil star 74 let.
Sigmund Freud: študije o kokainu
Leta 1884 se je Sigmund Freud zanimal za novi analgetik kokain. V naslednjih treh letih je objavil več znanstvenih del, v katerih je pisal o tem, kako je presenečen nad tem, kaj lahko kokain naredi. Predpisoval naj bi ga svoji ženi in priporočal svojim prijateljem. Ker so na začetku leta 1887 znanstveniki spoznali, da je kokain škodljiv, je bil Freud preganjan zaradi spodbujanja uživanja drog. Do leta 1900 naj bi se boril z odvisnostjo od drog.
Charles Baudelaire: Club des Hashischins
Od 1844 do 1848 naj bi pesnik obiskoval Club des Hashischins, v katerem so zlorabljali droge, predvsem hašiš. Baudelaire naj bi poskusil hašiš dvakrat, a naj bi mu bil odvraten. Bil naj bi tudi na kratko zasvojen z opijem, vendar mu je zasvojenost uspelo premagati in ustvariti opis o vplivu drog na človeško telo v delu Artificial Paradises.
