Mnogo diet je a le redka obravnava človeka kot celoto telesa, uma in duha, kot to počne ajurvedska. Ajurvedska dieta temelji na konceptu treh življenjskih energij oziroma doš – vate, pitte in kaphe, katerih izraz določa telesno in umsko ter duhovno stanje posameznika. Ko ugotovimo, kateri doši pripadamo lahko s pravilno prehrano, z masažo, jogo in dihalnimi vajami izboljšamo svoje počutje.
Ajurvedska dieta vključuje natanko določen način prehrane z gibanjem in pitjem vroče vode ter pomlajevalnega čaja. Poudariti je treba, da ajurvedska kuhinja ni klasična indijska kuhinja niti ni nujno, da je indijska. Poudarja, da je vsak odvečen gram posledica tega, da smo bodisi uživali preslane jedi ali pa jedi začinjene s čiliji, ki so sprožale žejo, vodo pa je nato telo zadržalo. Če smo vnesli v telo preveč ognja se ravno tako lahko zredimo, saj le – ta prikliče občutek lakote in žeje.
Kako deluje ajurvedska dieta?
Seveda z ajurvedskega stališča paziti na težo ne pomeni, da se obsedeno tehtamo in štejemo kalorije, živeti je treba prijetno, poudarja prva dama ajurvede dr. Vinod Verma. Slednja v svoji knjigi Hujšanje z ajurvedo in jogo navaja tudi, da je lahek, a obilen obrok težak, medtem, ko je težak obrok v majhni količini lahek. Po vsakem težkem obroku je potrebno dan ali dva paziti na to, da vase vnašamo preprosto hrano z malo maščobe.
Med dejavnike, ki redijo dr. Verma prišteva:
1. Umetno gnojena živila
2. Škropljeno, predelano in konzervirano hrano
3. Samoomejevanje v prostoru
4. Spanje takoj po večerji ali uživanje prigrizkov v času med večerjo in spanjem
5. Preveč spanja
6. Prehranjevanje, ki ne upošteva prostora in časa
7. Napačno in predolgo sedenje
8. Konec obdobja pite in prehod v srednja leta
9. Umsko stanje, ki prevladuje v tamasu ( pohlep, lenoba, medlost).
10. Pomanjkanje hrane bogate s prano
Pravila ajurvedske diete
- Joga. Vsako jutro vadimo 15 minut, najbolje pozdrav soncu.
- Ko vstanemo najprej spijemo pol litra vroče vode. Enako količino vroče vode spijemo tudi po kosilu. Ampak eno uro po njem.
- Po jogi gremo na pol urni sprehod po večerji pa na enournega. Če je le mogoče se po kosilu sprehajamo 15 minut.
- Rekreacija zunaj je pomembnejša od te znotraj.
- Prhamo ali kopamo se nikdar takoj po obroku.
- Hrane ne uživamo v stresnih okoliščinah
- Preden jo zaužijemo se v mislih zahvalimo za obrok ali naredimo 25 dihov pranajame.
- Ne jemo med obroki. Niti koščka temne čokolade ne.
Vata, pitta in kapha kot temelj ajurvedske diete
Ajurveda pozna tri konstitucije telesa, ki označujejo naše psiho-fizične značilnosti. To so vata, pitta in kapha doša.
Vata doša
Vata osebe so suhe postave, kosti so vidne in krhke, sklepi so tanki, velikokrat imajo suho kožo in lase, imajo dolge in suhe prste ter krhke nohte. So nemirne in hitro spreminjajo razpoloženje. Vata doša se v telesu poviša z uživanjem suhe, lahke, grobe in mrzle ter z uživanjem grenke, trpke in preveč pekoče hrane. Tudi presna in premalo kuhana hrana povečuje vata došo. Osebe z vata konstitucijo ali trenutnim vata neravnovesjem potrebujejo strukturo pri spanju, predvsem zgodnji odhod k počitku ter red pri hranjenju. Jedi naj bodo predvsem tople, oljnate enoločnice.
Pitta doša
Osebe s pitta konstitucijo so srednje rasti, s srednje grajenimi mišicami, imajo občutljivo, svetlo ali pegasto kožo. Te osebe so inteligente in natančne. Pitta se v telesu poveča zaradi uživanja pekočega, kislega in slanega okusa ter fermentirane hrane. Preveč toplote, sonce in stres škodi osebam konstitucije pitta. Ljudje s povečano pitto v telesu morajo biti brez fermentiranih izdelkov, pekoče, kisle in pretirano slane hrane ter brez kave in alkohola.
Kapha doša
Kapha osebe imajo močno in težko telo, kosti in sklepe, okrogel obraz, velike oči, močne trepalnice in gumbast nos. Osebe tipša kapha so sramežljive in mirne. Z uživanjem hrane sladkega, kislega in slanega okusa kapho povečujemo, ravno tako kot s preveč mastno hrano, preveliko količino tekočin, z mrzlimi tekočinami, dnevnim spanjem, neaktivnostjo ter s čustvi pohlepa in posesivnosti. Osebe s povišano kapha došo ne smejo uživati mlečnih in pšeničnih izdelkov.
Ajurveda ni le prehrana – je način življenja, njen cilj pa ni le zdravljenje bolezni ampak preprečevanje, ki se dosega tudi s človekovim odnosom do presežnega.
