Medtem ko se še vedno spopadamo s posledicami podnebnih sprememb, nas narava znova preseneti – tokrat s pospešenim vrtenjem Zemlje. Zemlja se vrti hitreje! Čeprav zveni kot prizor iz znanstvenofantastičnega filma, gre za povsem resničen pojav, ki bi lahko pomembno vplival na življenje, kot ga poznamo.
Zemlja se vrti hitreje! Julija 2024 je Zemlja odkljukala najkrajši dan, odkar beležimo atomski čas – bil je krajši za 1,66 milisekunde od običajnih 24 ur. Avgusta 2025 se je trend nadaljeval: tokrat se je dan skrajšal za 1,25 milisekunde. Znanstveniki opozarjajo, da ne gre za osamljene primere, temveč morda za znanilce večjih sprememb.
Kaj se dogaja z Zemljo?
Vzrokov je več: od gravitacijskega vpliva Lune do tektonskih premikov, taljenja ledenikov, gibanja staljene notranjosti planeta in celo vremenskih pojavov, kot je El Niño. Planet očitno ni prepričan, ali naj počiva – ali pa prestavi v višjo prestavo.
Kaj pomeni hitrejša rotacija? Več kot le izgubljena minuta.
Na prvi pogled se skrajšanje dneva za nekaj milisekund zdi zanemarljivo. Vendar strokovnjaki opozarjajo: posledice so lahko resne.
Z večjo hitrostjo vrtenja se poveča centrifugalna sila, kar povzroča prerazporeditev oceanov – voda se začne pomikati od polov proti ekvatorju. Že povečanje hitrosti za eno miljo na uro bi lahko dvignilo gladino morja v tropskih območjih za več centimetrov. Ne najboljše novice za obalne metropole, ki se že zdaj borijo z naraščajočo gladino morja.
V skrajnem scenariju, če bi se Zemlja vrtela 100 milj na uro hitreje, bi nekatera območja okoli ekvatorja preprosto izginila pod gladino. In ne, to ni nadaljevanje zgodbe o Atlantidi.
Biološki ritem na preizkušnji
Ne, ne bomo kar tako izgubili nekaj ur spanja – a če bi se dan skrajšal na 22 ur (scenarij, ki ga znanstveniki že resno preučujejo), bi naš notranji biološki ritem doživel šok.
Študije že zdaj kažejo, da premik ure zaradi poletnega časa poveča tveganje za srčne in možganske kapi ter prometne nesreče. Kaj šele, če bi tak premik postal stalen…
Naš cirkadiani ritem – notranja biološka ura, ki uravnava spanje, hormone in razpoloženje – bi dobesedno izgubil orientacijo. Dodajmo še vse bolj skrajne vremenske pojave in dobimo katastrofo – če ne v počasnem, pa v zelo hitrem posnetku.
Hitrejša rotacija = močnejši orkani? Na žalost, da.
Po besedah astronoma NASA dr. Stena Odenwalda bi povečana hitrost vrtenja Zemlje okrepila Coriolisov učinek – ta povzroča vrtenje neviht. Rezultat? Orkani bi postali hitrejši, intenzivnejši in še bolj uničujoči.
Narava očitno pripravlja novo različico vremenskega paketa »Fast & Furious«.
Vse se meri z atomsko natančnostjo
Kako vemo, da se dnevi krajšajo? Zahvaljujoč atomski uri – genialnemu izumu iz leta 1949, ki meri oscilacije atomov v vakuumu in določa svetovni čas (UTC). Tako lahko zaznamo tudi milisekundna odstopanja od standardnega dneva, ki traja natančno 86.400 sekund.
Astrofizik Graham Jones iz Londona napoveduje, da se bodo podobno kratki dnevi lahko znova pojavili že 9., 22. julija in 5. avgusta 2025. Torej, če imate občutek, da vam dnevi kar spolzijo iz rok – morda niste daleč od resnice.
Kaj žene Zemljo? Zemlja se vrti hitreje!
Zemljina rotacija ni konstantna. Nanjo vplivajo potresi, premiki oceanov, spremembe v atmosferi in, kot kaže, tudi gibanje notranjosti Zemljine sredice. Znanstveniki še vedno zbirajo podatke in gradijo modele, vendar je sporočilo jasno: že najmanjše spremembe v hitrosti lahko sprožijo učinke, ki sežejo daleč preko znanstvenih teorij.
Kaj to pomeni za nas? Zemlja se vrti hitreje!
Čeprav sprememb v rotaciji (še) ne občutimo neposredno, bodo dolgoročno vplivale na podnebje, ekosisteme, morske tokove in nenazadnje – na naš vsakdan.
Morda je zdaj pravi trenutek, da se znova zavemo, kako globoko smo povezani z Zemljo. Narava namreč vedno igra po svojih pravilih. Mi pa – v najboljšem primeru – skušamo držati korak.
🌀 Tudi tebi dnevi bežijo hitreje kot nekoč? Deli članek s prijatelji in preveri, kdo bo prvi okrivil Zemljino rotacijo za zamujanje na kavo.
