Ali so lastniki električnih vozil pametnejši? Znanstvene raziskave o profilu kupcev EV proti ICE

Ali so lastniki električnih vozil pametnejši?! Številne študije kažejo, da se lastniki električnih vozil (EV) demografsko razlikujejo od lastnikov vozil z motorjem na notranje izgorevanje (ICE) na načine, ki posredno nakazujejo višjo kognitivno usposobljenost. Eden ključnih dejavnikov je izobrazba. Meta-analiza raziskav je ugotovila, da imajo nadpovprečno izobraženi ljudje bistveno višjo stopnjo lastništva EV. Denimo, verjetnost, da bo posameznik z univerzitetno diplomo kupil EV, je za približno 1,3-krat večja od tiste pri posamezniku brez diplome. V nasprotju s tem imajo osebe zgolj s srednješolsko izobrazbo 17 % manjšo verjetnost nakupa EV v primerjavi z diplomanti. Višja izobrazba se povezuje z vrednotami, kot je okoljska ozaveščenost, ki motivira nakup EV. Tudi zgodnji anketni podatki iz ZDA potrjujejo to sliko: že leta 2012 je analiza pokazala, da je med zgodnjimi entuziasti EV 77 % imelo vsaj univerzitetno izobrazbo, med splošno populacijo pa le 28 %.

Ali so lastniki električnih vozil pametnejši – ali celo bogatejši?!

Poleg izobrazbe se izpostavlja dohodek. Raziskave vztrajno ugotavljajo, da so lastniki EV premožnejši. Višji dohodek namreč povečuje možnost nakupa dražjega električnega avtomobila in potrebne polnilne infrastrukture. Študije kažejo, da imajo prebivalci premožnih gospodinjstev izrazito večjo verjetnost imeti EV kot prebivalci z nižjimi dohodki. V zgodnjem obdobju so bili tipični kupci EV v ZDA dva- do trikrat premožnejši od povprečja: npr. mediani dohodek anketiranih lastnikov EV je znašal 108.000 USD, medtem ko je ameriški mediani dohodek tedaj bil okoli 52.000 USD (Vir: businessinsider.com). Tudi novejša poročila potrjujejo ta trend – profil povprečnega lastnika EV okoli leta 2019 v ZDA je bil srednjih let, belec, z več kot 100.000 USD letnega dohodka, vsaj univerzitetno izobrazbo ter z več kot enim vozilom v gospodinjstvu. Vse to kaže, da so lastniki EV pogosto iz socialno-ekonomskih slojev, kjer so izobrazba in finančni status nadpovprečni.

Demografsko gledano so mestni in primestni prebivalci bolj naklonjeni električnim vozilom kot podeželski. Urbanizirana območja z višjo gostoto prebivalstva in boljšimi dohodki/izobrazbo izkazujejo večjo stopnjo sprejetja EV. Na primer, v eni izmed študij v Avstraliji je bila stopnja električnih vozil v mestih trikrat višja kot na podeželju (približno 22 % proti 7 %). To lahko pripišemo tako infrastrukturnim razlogom (več polnilnic, krajše razdalje) kot tudi razlikam v populaciji – mestni prebivalci so v povprečju mlajši, bolje izobraženi in bolj dovzetni za nove tehnologije, kar so vse dejavniki, ki korelirajo z lastništvom EV.

Pomemben posredni kazalnik je tudi politična in okoljska naravnanost, ki je deloma povezana z izobrazbo. Raziskave v ZDA kažejo, da pripadniki progresivnejših skupin (npr. mlajši, urbani in politično levo usmerjeni ljudje) pogosteje razmišljajo o nakupu EV. Kar 52 % vprašanih demokratov je v eni raziskavi izrazilo velik interes za EV, medtem ko je enak interes pokazalo le okoli 13 % republikancev. Ta razkorak odraža tako politične kot kulturne in vrednostne razlike – okoljska problematika in pripravljenost na spremembe, ki sta pogosteje prisotni pri bolj izobraženih in “kognitivno odprtih” skupinah, spodbujata prehod na EV. Ali so lastniki električnih vozil pametnejši?

Psihološki profil: odprtost, inovativnost in okoljska ozaveščenost

Če neposrednih raziskav o IQ lastnikov EV ni, lahko pogledamo psihološke lastnosti in vedenjske vzorce, ki pogosto spremljajo zgodnje uporabnike novih tehnologij. Lastniki EV – zlasti zgodnji posvojitelji – se v literaturi pojavljajo kot ljudje z visoko odprtostjo za novosti in pripravljenostjo tvegati z novo tehnologijo. Po klasični teoriji difuzije inovacij Everett Rogers so inovatorji in zgodnji uporabniki tisti posamezniki, ki so radovedni, drzni in tehnološko podkovani, radi preizkusijo nove ideje in izdelke ter imajo sredstva, da to storijo. Za inovatorje velja, da so “majhna skupina ljudi, ki raziskujejo nove ideje in tehnologije” ter jih rutinske rešitve hitro dolgočasijo. Podobno so zgodnji posvojitelji pogosto mnenjski voditelji v skupnosti, ki širijo pozitivne izkušnje o novih produktih. Tak profil implicira osebnostne lastnosti, kot sta visoka odprtost (Openess to Experience) in nižja stopnja odpora do sprememb, kar sta lastnosti, ki pozitivno korelirata tudi z nekaterimi vidiki kognitivne sposobnosti (npr. intelektualna radovednost).

Poleg novotarij je pomemben motivacijski dejavnik okoljska ozaveščenost. Velik delež kupcev EV navaja okolje kot ključen razlog za nakup. V nedavni anketi v ZDA je kar 72 % bodočih kupcev EV navedlo »prispevek k okolju« kot glavni motiv, precej več kot tiste, ki jih vodi zgolj status ali trendovskost (slednjo je omenilo le 12 %). Okoljska ozaveščenost pogosto spremlja višjo izobrazbo in informiranost; nekatere raziskave celo ugotavljajo, da obstaja pozitivna povezava med kognitivnimi sposobnostmi in pro-okoljskimi vrednotami. Npr. psihološka študija “Why Do Intelligent People Care More About the Environment?” (2020) je podprla hipotezo, da bolj inteligentni posamezniki v povprečju močneje podpirajo okolju prijazna ravnanja, saj naj bi lažje dojeli dolgoročne koristi takih dejanj (to avtor pojasnjuje z evolucijskim vidikom, t.i. Savanna-IQ hipotezo). Čeprav inteligentnost sama po sebi neposredno ni merjena pri lastnikih vozil, so proxy-ji, kot sta visoka izobrazba in okoljska skrb, nadpovprečno zastopani med vozniki EV.

Tehnološka dovzetnost je še ena značilnost, ki izstopa. Lastniki EV so pogosto tudi zgodnji uporabniki drugih pametnih rešitev v gospodinjstvu. Raziskava podjetja Parks Associates (2024) je pokazala, da 72 % gospodinjstev z EV uporablja vsaj eno pametno domačo napravo, medtem ko je med gospodinjstvi brez EV ta delež le 44 %. Prav tako so lastniki EV izrazito pripravljeni sprejeti sisteme za pametno upravljanje energije doma – na primer mnogi dovolijo avtomatizirano polnjenje vozila ponoči ob poceni tarifi in usklajevanje porabe z drugimi porabniki. To kaže na večjo tehnično pismenost in racionalno načrtovanje, kar lahko razumemo kot element »praktične inteligence« pri potrošnikih EV. Kot je dejal analitik Daniel Holcomb: »Lastniki EV iščejo širše tehnološke rešitve, ki usklajujejo rabo energije, varčujejo s stroški in varujejo vire«. Takšne navade – optimizacija polnjenja, uporaba pametnih naprav – nakazujejo analitičen, informiran in proaktiven pristop k potrošnji, kar pogosto povezujemo s pametenjem potrošnikom.

Medijske analize in mnenja strokovnjakov – ali so lastniki električnih vozil pametnejši

Ugledni mediji in strokovnjaki so opazili omenjene trende in včasih neposredno izpostavili vprašanje »so lastniki EV pametnejši?«. Business Insider je že leta 2012 v članku z naslovom “Electric Car Owners Are Richer And Smarter Than The Average American” poudaril, da so vozniki EV bolj izobraženi in premožni od povprečja. Sklicujoč se na podatke raziskave EVIX, so poročali, da EV lastniki močno presegajo nacionalno povprečje po izobrazbi in prihodku, zato jih avtor imenuje “smarter” (pametnejši) v smislu bolj usposobljeni in ozaveščeni. Ta narativa se je v podobni obliki pojavila v več medijskih zapisih, kjer se poudarja, da so EV kupci pogosto tehnološki navdušenci z dobro informiranostjo. Na primer, kolumnisti so izpostavljali, da zgodnji kupci Tesel in drugih EV razumejo prednosti nove tehnologije ter so pripravljeni sprejeti začetne kompromise (npr. omejen doseg) zaradi dolgoročnih koristi – kar namiguje na višjo mero racionalnosti in znanja pri tej skupini potrošnikov.

Nekateri komentarji gredo še dlje v povezovanju EV lastništva s pametjo. Claes Hemberg, švedski ekonomist, je v svojem poročilu (2025) o energetski potrošnji poudaril, da so “lastniki električnih avtomobilov pametni potrošniki in jih ni strah logičnih stvari”. Njegova analiza je pokazala, da vozniki EV dvakrat pogosteje polnijo vozilo v poceni tarifi (izogibajo se dragim konicam) kot povprečni porabniki elektrike. To ilustrira zelo racionalen vzorec vedenja, ki ga je Hemberg javno pohvalil kot pametno ravnanje (Vir: tibber.com). Podjetje Tibber jih v duhu tega imenuje celo “Energetski junaki”, ker s pametnim polnjenjem ne le znižujejo svoje stroške, temveč tudi razbremenjujejo omrežje in povečujejo uporabo obnovljive energije. Tovrstni medijski poudarki ustvarjajo podobo lastnika EV kot preudarnega, informiranega in družbeno odgovornega posameznika.

Seveda pa vsi komentatorji niso enoznačni – nekateri opozarjajo, da je višja izobrazba in dohodki lastnikov EV lahko tudi rezultat samo selekcije trga (dražja vozila pač kupijo bogatejši in bolj izobraženi, ne nujno pametnejši v kognitivnem smislu). Kljub temu večina anket in strokovnih mnenj potrjuje, da EV kupci izstopajo po lastnostih, ki jih pogosto povezujemo s “pametnimi” potrošniki: informiranost, načrtovanje, odprtost za inovacije, okoljska in tehnološka pismenost ter pripravljenost spremeniti navade za dolgoročno korist.