Donald Trump uvaja novo avtomobilsko bombo – 25% carine na tuje avtomobile, ki niso sestavljeni v ZDA. Veljati začne že 2. aprila. Panika ali priložnost?
Donald Trump je znova v središču pozornosti avtomobilskega sveta. Tokrat z novo izvršno odredbo, podpisano v sredo, 26. marca, ki napoveduje 25-odstotno carino na vse avtomobile, sestavljene zunaj ZDA. Ukrep, ki naj bi veljal od 2. aprila, ima jasen cilj: “okrepiti ameriško avtomobilsko industrijo” in – kot je dejal sam Trump – “jo narediti uspešnejšo kot kadarkoli prej”. Torej 25% carine na tuje avtomobile od 2. aprila.
Tovrstni ukrepi niso novost v Trumpovem političnem repertoarju, a tokrat gre za najostrejši poseg v avtomobilski trg doslej. Vsako vozilo, ki ni sestavljeno na tleh ZDA, bo na ameriškem trgu podraženo za dodatnih 25 %. In to ni pogojna grožnja – predsednik trdi, da bo ukrep veljal trajno, vsaj do konca njegovega mandata.
Do zdaj? Precej bolj znosno.
Da postavimo novo carino v kontekst: ZDA so do zdaj uvažale avtomobile iz EU z 2,5-odstotno carino za osebna vozila, ter z 10-odstotno carino za lahka tovorna vozila in poltovornjake. To pomeni, da bo nova tarifa desetkrat višja za osebne avtomobile iz Evrope – in bo bistveno vplivala na njihovo ceno.
Za primerjavo: EU obdavči ameriška vozila z 10 % carino, kar je že dolgo predmet kritik iz ZDA, češ da gre za neravnovesje. Trump je v preteklosti že grozil z “poravnavo računa” – in zdaj je očitno ta trenutek prišel.
100 milijard in davčna olajšava za “Made in USA”
Trump napoveduje, da bo z novimi carinami v ameriški proračun priteklo 100 milijard dolarjev dodatnih prihodkov. Poleg tega si prizadeva, da bi ameriški kupci dobili davčno olajšavo za nakup vozil, proizvedenih v ZDA. Predlog še mora skozi Kongres, a če bo sprejet, bodo obresti za avtomobilska posojila za domače vozila postale davčno priznane.
S tem želi Trump spodbuditi domače nakupe in obrniti trend, pri katerem ameriški kupci množično posegajo po evropskih, japonskih in korejskih modelih.
Kdo bo občutil posledice? Vsi. Tudi Američani.
Vpliv bo globalen. Cene avtomobilov iz Nemčije, Japonske, Južne Koreje in drugih držav bodo na ameriškem trgu neizogibno višje. Med prizadetimi bodo tako vozila višjega razreda (BMW, Mercedes-Benz, Audi, Lexus) kot tudi množični modeli, kot so Toyota RAV4, Hyundai Tucson ali Kia Sportage.
Zmeda pa nastane, ko pogledamo »ameriške« avtomobile, ki niso v celoti sestavljeni v ZDA. Primer? Chevrolet Silverado, ki prihaja iz tovarn v ZDA in Mehiki, ali Ford Maverick, ki se v celoti proizvaja v Mehiki. Tudi ti modeli bodo padli pod carinski nož, če ne izpolnjujejo pogojev o »domači proizvodnji«.
Avtomobilski deli: mehka sivina zakonodaje
Trump je sicer obljubil, da ameriški avtomobilski deli ne bodo dodatno obdavčeni, čeprav gredo v tujino in se vrnejo kot del vozila. Ampak – pozor – če se ti deli uporabijo v vozilu, ki se sestavlja izven ZDA, celotno vozilo dobi 25 % pribitek. Industrija opozarja, da bo ta del težko nadzorovati, saj so globalne dobavne verige danes izjemno zapletene.
Odzivi industrije: od šoka do besa
Reakcije niso presenečenje. Toyota je izjavila, da je “globoko razočarana” nad ukrepom, ki bo prizadel tudi ameriške delavce – Toyota ima več tovarn v ZDA. BMW opozarja, da bi carine lahko ohromile proizvodnjo v njihovi tovarni v Južni Karolini, kjer izdelujejo SUV-je tudi za ameriški trg.
Evropska komisija je že izrazila zaskrbljenost in napovedala, da bi v primeru implementacije lahko prišlo do protiukrepov. Tudi Svetovna trgovinska organizacija (WTO) bi lahko postala prizorišče pravnih bitk med ZDA in drugimi državami proizvajalkami vozil.
Evropski proizvajalci avtomobilov imajo pomemben delež na ameriškem trgu, pri čemer so ZDA največji izvozni trg za evropsko avtomobilsko industrijo. V letu 2023 so evropski proizvajalci v ZDA izvozili vozila in dele v vrednosti 56 milijard evrov. Celotna evropska avtomobilska industrija podpira 13,8 milijona delovnih mest, kar predstavlja 6,1 % celotne zaposlenosti v EU.
Nemčija, kot največja evropska proizvajalka avtomobilov, je še posebej odvisna od ameriškega trga. V letu 2024 je 24 % nemškega izvoza zunaj EU šlo v ZDA.
BMW je med evropskimi proizvajalci izstopajoč na ameriškem trgu. V zadnjih letih je BMW izvozil približno 225.000 vozil v ZDA, kar je vredno več kot 10 milijard dolarjev.
Natančen delež prodaje evropskih proizvajalcev na ameriškem trgu v primerjavi z njihovo globalno prodajo ni jasno določen v razpoložljivih virih. Vendar pa je očitno, da ameriški trg predstavlja pomemben segment za evropske avtomobilske proizvajalce, zlasti za nemške znamke, kot je BMW.
Za posamezne proizvajalce, kot so BMW, Mercedes-Benz, Audi in Volvo, ameriški trg predstavlja še večji delež njihove izvozne strategije. Pri nekaterih premium znamkah znaša delež prodaje v ZDA tudi do 15–20 % njihove globalne prodaje. Še posebej je to izrazito pri znamkah, ki imajo proizvodne obrate v ZDA, kot npr. BMW v Spartanburgu, kar omogoča izogib carinam in bolj konkurenčno cenovno politiko.
Zaključek: cena nacionalizma in globalne odvisnosti
Trumpov ukrep je politično jasen, gospodarsko pa tvegano nepregleden. Na prvi pogled gre za logično potezo v luči zaščite ameriške industrije, a v resnici lahko povzroči verižno reakcijo, ki bo prizadela kupce, proizvajalce in trgovce – tako v ZDA kot drugod po svetu.
Američani bodo za številne avtomobile plačevali opazno več, proizvajalci pa bodo prisiljeni reorganizirati proizvodne procese – kar ni niti hitro niti poceni. Povrh vsega se zdi, da so posledice ukrepa manj predvidljive kot sam Trump – kar je že samo po sebi razlog za skrb.
Če torej razmišljate o nakupu avtomobila z evropskim pedigrejem in živite v ZDA – zdaj je morda pravi trenutek. Po 2. aprilu bo vaš sanjski Audi, BMW ali Mercedes na ameriškem trgu lahko postal precej dražja fantazija.
