Evropska komisija je zabeležila pomembno zmago v večletnem pravnem sporu z Applom, saj je Sodišče Evropske unije (ECJ) potrdilo, da mora podjetje povrniti 13 milijard evrov "nezakonitih" davčnih ugodnosti, ki jih je pridobilo na Irskem. Ta presenetljiva razsodba dodatno spodbuja prizadevanja Evropske komisije, da onemogoči multinacionalkam pridobivanje nepravičnih davčnih ugodnosti.
Spor se je začel leta 2016, ko je Evropska komisija presodila, da je Apple prejel nezakonito državno pomoč s strani Irske v obliki davčnih olajšav, ki so veljale za dobiček, ustvarjen zunaj Združenih držav. Irska je morala po tej odločitvi zahtevati povračilo omenjenega zneska. Apple je trdil, da je šlo za politično odločitev brez pravnih temeljev. Kljub temu je ECJ zdaj dokončno odločil v prid Komisiji in s tem zavrnil prejšnjo sodbo nižjega sodišča iz leta 2020, ki je bila v korist Appla.
Evropska komisija je trdila, da je Irska med letoma 2003 in 2014 omogočila Applu plačilo davka po izjemno nizki stopnji, kar je podjetju omogočilo plačilo samo 0,005 % davka v letu 2014, medtem ko so druga podjetja plačevala bistveno višje stopnje. Ta prednost je po mnenju komisije Applu omogočila nepravičen konkurenčni položaj.
Vpliv na druge multinacionalke
Evropska komisarka za konkurenco Margrethe Vestager, znana po strogem nadzoru nad velikimi podjetji, je predlagala kazni za več multinacionalk, kot so Amazon, Fiat in Starbucks, prav tako zaradi podobnih primerov domnevno nepravičnih davčnih ugodnosti. Vestagerjeva, ki letos zapušča funkcijo, je bila ključna gonilna sila tega primera, saj si je prizadevala za večjo enakopravnost v davčnih obveznostih podjetij po celotni Evropski uniji.
Kljub temu so nekateri podobni primeri, kot na primer proti Fiatu, na koncu propadli. Toda Apple je postal primer podjetja, ki je zaradi svoje velikosti in vpliva končal v središču teh prizadevanj, kar bi lahko imelo daljnosežne posledice za prihodnje pravne postopke v zvezi z davčnimi ugodnostmi za multinacionalke v Evropi.
Apple zavrača obtožbe
Apple je ves čas zavračal obtožbe o nepravilnem poslovanju, pri čemer je izvršni direktor Tim Cook večkrat dejal, da gre za politično motiviran primer. Po njegovih besedah Apple ni prejel nikakršne državne pomoči in je plačeval vse davke v skladu z irsko zakonodajo.
Vendar je Evropska komisija vztrajala pri svoji zahtevi in leta 2020 vložila pritožbo na sodbo nižjega sodišča, ki je bila v Applovo korist. ECJ je zdaj odločil, da so bile v sodbi nižjega sodišča pravne napake, in je razsodil v prid Komisiji, kar pomeni, da mora Apple povrniti omenjenih 13 milijard evrov.
Globalni trendi: pritisk na tehnološke velikane
Pritisk na velike tehnološke gigante ni omejen zgolj na Evropo. Google se sooča s številnimi postopki po vsem svetu, tudi v ZDA, kjer ga ameriško pravosodje preiskuje zaradi monopolnih praks v oglaševalskem sektorju. Tudi ta primer kaže, kako se globalni regulatorji vse bolj osredotočajo na dejavnosti velikih tehnoloških podjetij in njihov vpliv na svetovno gospodarstvo.
S to razsodbo je Evropska komisija dobila dodatno potrditev, da so njena prizadevanja za preprečevanje nepravičnih davčnih praks pravilna in upravičena. Ali bo ta sodba spremenila način, kako multinacionalke poslujejo v Evropi, pa bo pokazal čas.
Evropska unija že nekaj časa izvaja stroge regulacije na področju umetne inteligence, ki postaja ključni del novih tehnoloških naprav, kot so pametni telefoni Google Pixel in najnovejši iPhone 16. Ti tehnološki velikani v svoja najnovejša modela vključujejo napredne funkcije umetne inteligence (UI), vendar EU že zdaj postavlja omejitve, kako se lahko te tehnologije uporabljajo na evropskem trgu. Na primer, novi iPhone 16 in Google Pixel v Evropo ne prihajata s celotnim naborom funkcij, kot so na voljo v Združenih državah ali Aziji. Omejitve vključujejo vse od zasebnosti uporabnikov do uporabe podatkov za strojno učenje, kar pomeni, da UI sistemi, ki temeljijo na obdelavi velike količine podatkov v realnem času, ne bodo delovali v celoti. To odpira številna vprašanja o prihodnosti pametnih naprav v Evropi. Ali bo tehnološki napredek postal omejen zaradi strogih predpisov, ali pa se bodo podjetja prilagodila in razvila tehnologije, ki bodo v skladu z evropskimi regulativami? Vse bolj se zdi, da bo EU vztrajala pri strogem nadzoru nad uporabo UI, predvsem z vidika varstva podatkov in transparentnosti algoritmov, kar bi lahko zavrlo prihod nekaterih najnaprednejših funkcij, ki bi sicer spreminjale uporabniško izkušnjo pametnih naprav v prihodnosti.
