Volkswagen T-Roc 2025 je bil zadnja leta pravi evropski fenomen – v Nemčiji je lani presegel 75.000 registracij in se zasidral na drugem mestu VW-jeve prodajne lestvice. V segmentu kompaktnih SUV-jev je postal tisti “varna izbira”, ki ni nikoli presenetila, a tudi nikoli razočarala. Novi model pa že na prvi pogled nakazuje drugačno zgodbo. Je bolj odrasel, tehnološko veliko bolj ambiciozen, predvsem pa dražji.
A za vsakim sijajem stojijo tudi razpoke. Novi T-Roc je v marsičem izboljšan, vendar hkrati prinaša odločitve, ki bodo nekatere kupce pustile razočarane – še posebej tiste, ki so cenili praktičnost, dostopnost in tisto tipično “nemško zanesljivost brez pretvarjanja”.
Zmote, ki spremljajo novi T-Roc
Prva večja zmota se vrti okoli motorjev. Mnogi so naivno pričakovali, da bo Volkswagen vseeno ohranil dizelsko različico – navsezadnje je prav ta pogonski sklop dolga leta predstavljal hrbtenico znamke. Resnica je hladna in preprosta: dizel je pri T-Rocu končan poglavje. Novi model bo na voljo kot mild-hybrid ali polni hibrid, pozneje bo prišel še 2.0 TSI v hibridni izvedbi. In čeprav je to povsem skladno s trendi, bo marsikdo pogrešal kombinacijo nizke porabe, navora in robustnosti, ki je T-Rocu tako dobro pristajala.
Naslednja zmota je predstava, da ostaja kompaktne velikosti. Novi Volkswagen T-Roc 2025 je opazno zrasel – za 12,2 centimetra v dolžino, kar je v tem razredu že velika sprememba. Posledica je sicer več prostora, a tudi manj okretnosti v mestu in predvsem parkirnih situacijah, kjer je predhodnik blestel.
Tretja zmota, ki je razburila tradicionaliste, je prepričanje, da bo Volkswagen še vedno ponudil ročni menjalnik. Tega ni več. Odločitev je seveda povezana z razvojem asistenčnih sistemov in elektrifikacijo, vendar T-Rocu surovo odvzame karakter. Segment, ki je bil sinonim za ročni menjalnik, je zdaj dokončno pod okriljem DSG-ja.
Četrta zmota pa je predpostavka, da novi modeli praviloma postanejo hitrejši. Novi T-Roc je pravzaprav počasnejši, ker je občutno težji. Prejšnji 1.5 TSI je pospešil do stotice v 8,3 sekunde, novi potrebuje 8,9. To sicer ni tragedija, je pa pokazatelj, da elektrifikacija in dodatna varnostna tehnologija pač nosita svojo ceno.
Kaj je pri novem Volkswagen T-Roc 2025 dejansko dobro
Ena največjih izboljšav je upravljanje. Volkswagen je po letih eksperimentiranja s pretirano “touch“ filozofijo vendarle naredil korak nazaj in poskrbel, da se avto končno spet upravlja tako, kot si želijo vozniki: intuitivno, hitro in brez nepotrebnega lovljenja ikon po zaslonu. Vrnjen je vrtljivo-pritisni gumb, meniji so bolj pregledni, odzivnost odlična. Volkswagen ni popolnoma opustil drsnikov, a vsaj ni več občutka, da se v avtu upravlja več menijev kot funkcij. Glasovna asistentka Ida je sicer prisotna, a deluje bolj kot zanimiv dodatek kot dejanska pomoč – simpatična, vendar nezanesljiva, ko jo človek zares potrebuje.
Posebej navduši tudi nabor asistenčnih sistemov, ki bi jih še pred kratkim pripisali višjemu segmentu. Od head-up zaslona in naprednega Travel Assista do asistence pri menjavi pasu, samodejnega ustavljanja v sili in parkiranja preko telefona. S tem T-Roc postaja eden najbolj tehnološko suverenih modelov v razredu.
Kakovost izdelave je še ena svetla točka. Notranjost je bolj premišljena, materiali na otip bolj prijetni, oblikovni detajli pa prijetno presenetijo – kot tisti male plavalci na vzorcu v odlagalni polički, ki na trenutke delujejo kot droben oblikovalski inside joke. Tudi vrata, nekoč šibka točka tega modela, so tokrat sestavljena izjemno trdno.
Rast dimenzij se pozna tam, kjer se mora: v prostoru. Zadaj lahko zdaj sedijo tudi višji potniki, prtljažnik je med najboljšimi v segmentu, avto pa se še vedno pelje dovolj kompaktno, da ni neroden v mestnih ulicah.
Motorna paleta, čeprav omejena, prinaša opazen napredek v porabi. Novi 1.5 TSI porabi pol litra manj, vožnja pa je tiha in sproščena, kar bo posebej cenila publika, ki večino poti preživi na avtocesti.
Kjer novi Volkswagen T-Roc 2025 pade na izpitu
Največja slabost novega T-Roca je nedvomno cena, ki se je v primerjavi s prejšnjo generacijo povzpela dovolj visoko, da se model odločno oddaljuje od svojega nekdanjega slovesa dostopnega Volkswagna. Prejšnji T-Roc je bil na voljo za malo več kot 27 tisoč evrov, danes pa osnovni model presega 30 tisočakov, bolje opremljene različice pa hitro prečkajo mejo 40 tisoč evrov, kjer se že začne teren, rezerviran za precej bolj ambiciozne tekmece. To cenovno rast dodatno poglabljajo doplačila, ki so bolj agresivna kot kadar koli prej: brez zadnje kamere v osnovi, z usnjenimi sedeži, ki zahtevajo višji paket in nato še doplačilo, ter z opremsko strukturo, ki kupca skoraj prisili, da skoči za razred višje, če želi avto opremiti po svojih željah. Takšna politika ustvarja občutek, da konfigurator vodi uporabnika navzgor po stopnicah, kjer na vsaki stopnji piše “samo še to”, dokler cene ne presežejo smiselnih okvirov.
Nelagodje dodatno poglablja izbira osnovne barve – edina brez doplačila je izrazito rumena varianta, medtem ko je tradicionalna bela, ki je bila pri Volkswagnu desetletja sinonim za standard, nenadoma ocenjena na dodatnih 500 evrov. To daje jasen vtis, da znamka ne išče novih identitetnih smernic, ampak predvsem dodatne prihodke. Z rastjo dimenzij se pokaže še en kompromis: prostornost je sicer povečana, a manevriranje v mestu ni več tako domače, kot je bilo, zlasti ker je kakovost zadnje kamere presenetljivo slabša – mehka slika, šibek kontrast in občutek, kot da gledamo posnetek stare Nokie, so elementi, ki pri avtomobilu s ceno prek 40 tisoč evrov preprosto ne bi smeli obstajati. Vse skupaj ustvarja vtis, da je T-Roc sicer tehnološko izjemno napreden in zanesljivo zgrajen, a ravno na mestih, kjer bi moral navdušiti brez kompromisov, pušča opazno praznino.
Alternativne izbire, ki jih zlahka vzamete resno
Čeprav T-Roc ponuja odlično kombinacijo tehnologije, udobja in kakovosti, je konkurenca danes bolj resna kot kadarkoli. Dacia Bigster in Duster sta cenovno bolj agresivna in predvsem izjemno prostorna. Hyundai Kona, je praviloma cenejša in tehnološko nič manj napredna, Opel Mokka pa je zanimiva izbira za tiste, ki cenijo dizajn in kompaktno urbano okretnost.
T-Roc ostaja močan igralec, a njegova cena ga postavlja v družbo, kjer kupci navadno iščejo že nekoliko več – ali pa precej več luksuza.
Zaključek: odličen avto, ki pa zahteva več kompromisov kot prej
Volkswagen T-Roc 2025 je v marsičem izboljšan. Je prostornejši, tišji, tehnološko bolj napreden, kakovostno dodelan in prijetno zastavljen za vsakdanjo vožnjo. A hkrati je tudi dražji, bolj omejen pri motorjih, manj fleksibilen pri opremi in ponekod presenetljivo varčuje pri elementih, kjer bi to najmanj pričakovali.
Je to najboljši T-Roc doslej? V določenih pogledih nedvomno.
Je to najboljši nakup v razredu? To pa bo moral kupec presoditi sam – predvsem tisti, ki si od kompaktnega SUV-ja ne želi samo tehnološke prefinjenosti, temveč tudi racionalno razmerje med ceno in vsebino.
