Avtomobili so postali pametni telefoni na kolesih? Pred dvajsetimi leti si kupil BMW zato, da si lahko rekel, da imaš BMW. Motor si vžgal, zvok je zagrmel, sosedje so vzdihnili. Danes? Kupci se pogovarjajo o kilovatnih urah. O tem, ali ima avto 400 ali 800 voltno arhitekturo. Pa o tem, koliko kilometrov dobiš v petnajstih minutah polnjenja. Nihče več ne vpraša, kako se pelje — vprašajo, kako se posodablja. Dobrodošli v času, ko so avtomobili postali pametni telefoni.
Spomnim se, ko sem prvič slišal izraz “over-the-air update”. Pomislil sem: “Odlično. Zdaj mi bo avto, tako kot telefon, en dan sam od sebe spremenil nastavitve in bom potreboval pol ure, da spet najdem gumb za gretje sedeža.” In vsake toliko se zgodi ravno to. Avtomobili so postali pametni telefoni na kolesih!
Ampak to je realnost. Avtomobil danes ni več mehanski stroj, temveč računalnik na kolesih, ki se tudi pelje. Znamka? Včasih simbol dediščine, danes – vprašanje, kdo ima boljši software.
Mercedes ima Drive Pilot, ki te po nemških avtocestah pelje brez, da gledaš cesto do 95 km/h. Tesla ima “FSD – Full Self-Driving (Supervised)” – kar v prevodu pomeni: “AI vozi, ampak če zgrešimo izvoz, je to tvoj problem.” Na Kitajskem pa robotaksiji že vozijo sami, brez voznika. Samo vprašanje časa je, kdaj bo tudi pri nas možen “drive to work” brez človeka v sprednjem sedežu.
Primer? AUDI brez krogov.
V letu 2025 je Audi na Kitajskem lansiral prvi model, razvit posebej za lokalni trg – Audi E5. Ta nima običajnega Audijevega logotipa s štirimi krogi, temveč minimalističen napis “Audi”, in je zasnovan v sodelovanju s kitajskim tehnološkim partnerjem. Avto ni le oblikovno prilagojen kitajskim okusom – s poudarkom na prostorni zadnji klopi in digitalnem razkošju – temveč tudi tehnološko: vgrajeni sistemi UI, lokalne aplikacije in povezljivost, ki je usklajena s kitajsko digitalno infrastrukturo. Audi je s tem naredil jasno potezo – če želiš preživeti na tem trgu, ne moreš več le “izvažati Evrope”, temveč moraš avto ustvariti znotraj ekosistema, kjer bo vozil. Ga pripraviti za avtonomno vožnjo na Kitajskem. In tega Audi z domačo tehnologijo ne zmore.
Zdaj pa k bistvu. Ko vstopiš v salon, se ne pogovarjaš več o občutku v volanu, ampak o procesorju, čipu, računski moči. Vprašanje “kateri motor ima?” se je spremenilo v “kateri standard polnjenja in SoC standard uporablja?”. In iskreno — to je logičen razvoj.
Avtomobil prihodnosti ni več stvar prestiža, ampak specifikacij. Kupci primerjajo številke kot pri telefonih:
- 0–100 km/h je “benchmark”, ampak bolj kot to šteje 0–80 % polnjenja.
- Namesto litrov motorja štejejo kWh baterije.
- Namesto izpuha štejejo TOPS procesorske moči.
In ko enkrat razumemo to, postane jasno: znamka bo preživela le, če bo znala posodobiti svojo zgodbo. Ker emocije so sicer lepe, ampak časi, ko je “značka na pokrovu” pomenila nekaj, so mimo. Torej, če bo Mercedes-Benz samo povprečen, ga kitajski kupec ne bo kupil, ampak bo izbral domači kitajski avtomobil, ki se polni s 1000 kW. In ta zgodba se že dogaja znamkam, kot je Porsche, kjer je ime le še bleda senca na kitajskem trgu. Avto pač ni dovolj pameten za kitajski standard.
Najbolj zanimivo pa je, da ljudje to sprejemajo. Da jim ni več nerodno priznati, da kupujejo avto, ker ima “dober UI”. Da ni najbolj pomembno, da je elegantno oblikovan, ampak da ima stabilno aplikacijo in da zjutraj ne “zmrzne” infotainment. Da ni servisov in da energent stane dobro tretjino stare dobre klasike. Pri novi generaciji avtomobilov so pomembne druge stvari in tudi zato je Tesla tista, ki je kot nalašč primerljiva z iPhonom. Pri njej je sozvočje programja in čipovja povezano v sinfonijo.
Dokaz, da so avtomobili bolj pametni telefoni, kot avtomobili
Drugi dokaz, da se svet avtomobilov dokončno seli v digitalno sfero “pametnih telefonov”, je primer Volkswagna. Po letih zamud, notranjih kriz in neuspešnih posodobitev lastne platforme CARIAD je koncern priznal, da razvoj “lastnega operacijskega sistema” preprosto ne deluje. Leta 2024 je zato obrnil smer in vložil več kot 5,8 milijarde dolarjev v ameriškega Riviana – startup, ki ga še pred kratkim ni jemal resno. Skupaj so ustanovili novo podjetje, ki bo Volkswagnu prineslo tisto, kar mu je najbolj manjkalo: pravo “software-defined vehicle” arhitekturo, zonalno elektronsko zasnovo in agilnost, ki jo nemški giganti sami nikakor niso uspeli vzpostaviti. To je trenutek, ko tradicionalna industrija končno priznava, da je prihodnost avtomobila bližje iPhonu kot Passatu. In ko nekdo, kot je Volkswagen, začne kupovati znanje zunaj svojih zidov, je to jasen znak – digitalni razvoj ni več stvar prestiža, ampak preživetja.
Saj v resnici smo to že videli. Ko so telefoni postali pametni, so znamke, ki so verjele v “čarobnost tradicije”, izginile. Nokia, Blackberry, HTC — vsi so mislili, da se svet ne bo spremenil. Pa se je. In tudi v avtomobilski industriji bo tako. Ni jih samo povozil čas, postale so približno tako nepotrebne kot Blaupunkt – včasih ponos nemške audio industrije. Če si imel avtoradio Blaupunkt, si veljal.
Tisti, ki bodo razumeli, da je avto zdaj platforma – mobilnostna platforma – bodo preživeli. Tisti, ki bodo vztrajali pri “duši motorja”, bodo čez pet let prodajali spominke.
Brez religije avtomobilskih znamk
Vrednost avtomobilskih znamk, nekoč skoraj religiozna kategorija, danes hitro izgublja svoj čar. Mlajši kupec – generacija, ki je odrasla z naročninami, posodobitvami in “trial” verzijami – ne kupuje več zgodbe o tradiciji, ampak funkcionalnost. Če dva avtomobila ponujata enak doseg, enako zmogljivost in podobno uporabniško izkušnjo, nihče več ne bo pripravljen plačati 40 % več zgolj zato, ker je na pokrovu trikraka zvezda ali štirje krogi. Znamka ni več dokaz uspeha, ampak emocionalni ostanek analogne dobe. Prestiž se seli drugam – v uporabniški vmesnik, v učinkovitost polnjenja, v pamet vozila. Nova generacija ne išče logotipa, išče integracijo – med avtom, aplikacijo in življenjem. In ko se vse to poenoti, ko postane tehnologija standardizirana in dostopna, izgine še zadnji razlog, zakaj bi kdorkoli plačal več za občutek, ki je nekoč pomenil status. V digitalnem svetu ne velja več “povej mi, kaj voziš, in povem ti, kdo si”, ampak “povej mi, kako tvoj avto deluje, in povem ti, koliko časa ga boš še imel.”
Včasih so avtomobili govorili zgodbe. Danes govorijo podatke. In če sem iskren – mogoče je to prav. Ker vsaj zdaj, ko ti avto obljubi, da zna sam parkirati, to dejansko tudi zna. No, včasih. Ali vsaj takrat, ko ima povezavo z internetom.
Ampak hej, če nas je kaj naučila doba pametnih telefonov, je to, da bo naslednji model vedno boljši. In da bomo – ne glede na znamko – čez dve leti spet hoteli novega.