Bo EU prepovedala uporabo družbenih omrežij otrokom?Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je sprožila vročo razpravo s predlogom o uvedbi minimalne starosti za uporabo družbenih omrežij v EU. Ideja o "digitalni polnoletnosti" se zdi privlačna, a pravniki opozarjajo, da EU nima pristojnosti za takšne ukrepe. Je to le še ena visokoleteča zamisel ali realna prihodnost?
Predstavljajte si svet, kjer vaš najstnik ne more brez dovoljenja staršev odpreti TikToka ali Instagrama. Zveni kot sanje staršev, kajne? No, morda ne tako hitro. Ursula von der Leyen, predsednica Evropske komisije in mama sedmih otrok, je pred kratkim v New Yorku zagovarjala idejo o “digitalni polnoletnosti”. Njen predlog? Minimalna starost za dostop do družbenih omrežij, podobno kot velja za pitje alkohola ali kajenje. A preden začnemo ploskati, so pravniki hitro dvignili roke in rekli: “Počasi, Ursula, EU nima te moči!”
S tem predlogom je von der Leyenova odprla Pandorino skrinjico vprašanj: ali lahko EU res regulira družbena omrežja za otroke? In ali je to sploh prava pot za zaščito mladih v digitalnem svetu? Poglobimo se v to tehnološko-pravno dramo, ki bi lahko spremenila evropski digitalni prostor – ali pa ostala le pri obljubah.
Ideja, ki je razburila Evropo – bo EU prepovedala uporabo družbenih omrežij otrokom?
Ursula von der Leyen je v svojem govoru v New Yorku poudarila, da družbena omrežja mladim prinašajo tveganja, od zasvojenosti do izpostavljenosti škodljivim vsebinam. Kot babica petih vnukov in mama sedmih otrok je svojo idejo podkrepila z osebno noto: “Vsi se strinjamo, da morajo mladi doseči določeno starost, preden začnejo kaditi ali piti. Enako bi moralo veljati za družbena omrežja.” Njen predlog o minimalni starosti za uporabo platform, kot so Facebook, Instagram ali TikTok, je hitro pritegnil pozornost – in dvignil nekaj obrvi.
V govoru o stanju Unije je napovedala tudi ustanovitev strokovne skupine, ki naj bi preučila, kako bi takšna prepoved lahko izgledala v praksi. A tu se zgodba zaplete. Evropska unija, kljub svoji mogočnosti, nima pristojnosti za enotno regulacijo stvari, kot so starostne omejitve za kajenje ali pitje alkohola – in enako velja za družbena omrežja.
Pravna ovira: EU nima te moči
Peter Craddock, pravni strokovnjak iz odvetniške pisarne Keller & Heckman v Bruslju, je za Politico jasno povedal: “Obstaja resno vprašanje, ali ima EU sploh pristojnost za prepoved uporabe družbenih omrežij mladoletnikom.” Po trenutnih evropskih pogodbah so takšne odločitve v rokah držav članic. Vsaka država ima svoje zakone o starosti za dostop do alkohola, cigaret ali celo pornografskih vsebin – in enako velja za digitalni svet.
Tudi Fabiola Bas Palomares iz organizacije Eurochild, ki se zavzema za pravice otrok, opozarja, da “trenutno ni pravne podlage za harmonizirano prepoved družbenih omrežij za otroke na ravni EU.” Z drugimi besedami, von der Leyenova ideja je pravno gledano bolj želja kot izvedljiv načrt.
Kaj pravi Evropska komisija? Bo EU prepovedala uporabo družbenih omrežij otrokom?
Zanimivo je, da se zdi, da celo Evropska komisija ni povsem na strani svoje predsednice. Thomas Regnier, tiskovni predstavnik Komisije, je že junija izjavil: “Na ravni EU prepoved ni nekaj, kar Komisija počne. To je izključna pristojnost držav članic.” Čeprav von der Leyenova govori o strokovni skupini, Komisija uradno trdi, da takšnega predloga sploh ne obravnava. Je to torej le politična retorika ali resen poskus spremembe?
Družbena omrežja in otroci: resnični izzivi
Ne glede na pravne ovire je vprašanje zaščite otrok na spletu še kako aktualno. Študije, kot je tista iz organizacije Common Sense Media, kažejo, da povprečen najstnik v EU preživi na družbenih omrežjih več kot tri ure na dan. To prinaša tveganja, kot so izpostavljenost neprimernim vsebinam, spletno nadlegovanje ali celo vpliv na duševno zdravje. Hkrati pa družbena omrežja mladim omogočajo povezovanje, učenje in izražanje. Popolna prepoved bi torej lahko imela tako pozitivne kot negativne posledice.
Nekatere države že imajo svoje pristope. Na primer, Francija je leta 2023 uvedla pravilo, da morajo otroci, mlajši od 15 let, za uporabo družbenih omrežij pridobiti soglasje staršev. A enotna pravila na ravni EU? To je, kot bi poskušali uskladiti okuse za pico med 27 državami – le še bolj zapleteno.
Tehnološka industrija na preži
Tehnološke platforme, kot so Meta, TikTok ali Snap, se na predlog še niso uradno odzvale, a ni skrivnost, da bi vsaka oblika regulacije vplivala na njihov posel. Družbena omrežja so za mlade pomemben trg – po podatkih Statiste je kar 40 % uporabnikov Instagrama v EU starih med 13 in 24 let. Prepoved ali strožja pravila bi lahko pomenila manjše število uporabnikov, kar bi udarilo po prihodkih.
Hkrati pa se tehnološke družbe že soočajo s pritiski. Zakon o digitalnih storitvah (DSA), ki je v veljavi od leta 2023, od platform zahteva večjo odgovornost pri zaščiti mladoletnih uporabnikov. Morda bi bil bolj praktičen pristop krepiti obstoječe zakone, namesto da se lotevamo pravno vprašljive prepovedi?
Zaključek: Utopija ali realnost?
Bo EU prepovedala uporabo družbenih omrežij otrokom? Ursula von der Leyen je s svojo idejo o digitalni polnoletnosti zadela v srce starševskih skrbi, a pravna realnost jo je hitro prizemljila. EU morda sanja o enotni regulaciji družbenih omrežij, a brez sprememb v evropskih pogodbah ali soglasja držav članic ostaja to le visokoleteča ideja. Namesto prepovedi bi se morda morali osredotočiti na boljše izobraževanje otrok o varni uporabi spleta ali na strožji nadzor nad platformami.
Za zdaj se zdi, da bodo najstniki še naprej brezskrbno skrolali po TikToku, medtem ko pravniki in politiki razpravljajo o tem, kdo sploh ima moč, da jim to prepreči. Morda je prava rešitev manj v prepovedih in bolj v tem, da otroke naučimo plavati v digitalnem morju – preden jih valovi povsem odnesejo.
