Mladim danes ni lahko. Pa saj jim nikoli ni bilo, če smo pošteni. Enkrat njihovo prihodnost ogroža vojna, drugič revščina, tretjič ekonomska kriza,... Bitka za prihodnost se samo seli na druga bojišča. Danes so v večini zahodnih in razvitih držav to pač zavodi za zaposlovanje, medtem ko so v mnogih to še vedno polja in prava bojišča. Pa če se vrnemo na zahod. Rezultat krize je vznik 'hotelov Mama', kar pričajo dokumentarne fotografije Damona Casareza.
Damon Casarez iz Los Angelesa je tudi sam moderen suženj, suženj nenasitnega kapitalizma, ki na subtilen in latenten način podjarmlja mlade, ki se izobražujejo. Še posebej v Ameriki, kjer so študentska posojila ameriških fantov grob, namesto luč na koncu tunela. Ja, luč že mogoče, a od vlaka, ne konca tunela. Ker Casarezu, fotografu po profesiji, po končani fakulteti ni uspelo na bojnem polju, kjer namesto orožja rožljajo cekini, se je moral skrušen, ponižan in obubožan vrniti domov, z dolgom, ki bo še dolgo nad njim visel ko Damoklejev meč.
PREBERITE ŠE: Neverjetne slikarske klasike v digitalni preobleki
Tudi pri nas ni situacija nič kaj bolj rožnata, zato ni čudno, da od leta 2011 kar 85% odstotkov mladih do 30. leta živi pri starših. In prav take, sicer iz šestnajstih ameriških držav, je v svoj fotografski projekt Boomerang kids vključil Casarez. Mlade, ki so bili prisiljeni ostati doma ali pa se tja vrniti, ker jih kljub izobrazbi turbo kapitalizem ni sprejel medse. Njegovo zamisel je pobrala revija NYT Magazine, ko je bil v isti situaciji kot njegovi portretiranci. Te pa ni predstavil skozi klasične portrete pač pa skozi dokumentarno fotografijo s čimer je lahko ujel ne samo bit osebka ampak bit generacije, ki jo je sistemski pohlep degradiral do stopnje, da mora pri najbolj plodnih letih še enkrat skozi čas otroštva in infantilizma, čeravno je že zdavnaj postala zrela za samostojno življenje.
