Predstavljajte si električni avtomobil, ki ga ne vidiš vsak dan – ne zato, ker si ne želiš, ampak ker jih bo naredili manj kot Bugattijev. Cadillac Celestiq je tako redek, da boš prej zadel na loteriji kot ga videl na cesti. Pa še to – za 340 tisočakov si ne kupiš le avta, ampak mobilno umetnino, ki je bolj draga kot tvoj stanovanjski kredit.
Celestiq je Cadillacov poskus, da še enkrat napiše zgodovino – in to z elektriko. Medtem ko večina drugih električarjev cilja na množice, Cadillac Celestiq cilja na… no, zelo majhen, a neverjetno bogat klub. Vsak Celestiq bo ročno izdelan v Warrenu, Michigan, z rokami, ki so bolj natančne kot kirurgi v zasebni kliniki. V proizvodnjo so vrgli 81 milijonov dolarjev – kar ni ravno “mali projekt”. Rezultat? Maksimalno 500 vozil na leto. Ali kot bi rekel Jan Macarol – to ni avto, to je butični koncept z resno korporativno zaslombo in vonjem po Davosu.
Moč, ki jo ne potrebuješ, a jo vseeno hočeš
Pod dolžino limuzine, ki zlahka zasenči Escalade, se skriva par elektromotorjev z impresivnimi 655 KM (488 kW) in 875 Nm navora. 0–96 km/h (0–60 mph) v 3,8 sekunde, kar pomeni, da boš vedno prvi pri semaforju – čeprav tvoj šofer tega sploh ne bo opazil, ker bo preveč zaposlen z občudovanjem ambientalne osvetlitve.
Cadillac Celestiq nosi GM-ovo Ultium platformo in 111 kWh baterijo, ki ponuja do 483 kilometrov dosega. Polni se s hitrostjo do 200 kW, kar pomeni, da boš lahko avto napolnil hitreje kot si ti sposoben spiti svoj matcha latte. Sam bi rekel: »To ni polnjenje, to je meditacija z visokonapetostnim okusom.« Ampak v tem razredu se spodobi imeti 800V arhitekturo – đe posebaj pri pogledu na ceno.
Cadillac Celestiq: notranjost iz prihodnosti (ali iz Appleovega mokrega sna)
V notranjosti te pričaka 55-palčni »kino« zaslon, ki se razteza čez celotno armaturo. Pa 38 zvočnikov AKG, za zvočno izkušnjo, ob kateri bi ti še Berliner Philharmoniker zavidal. In streha? Pametno steklo, ki se zatemni po kvadrantih. Vsak potnik si lahko sam določi, koliko sonca želi – ali v mojem slogu: »Individualna klima za tvojo dušo.«
Vsak Cadillac Celestiq je unikat – in to ne po naključju. Kupci sodelujejo z oblikovalci v oblikovalskem studiu, da ustvarijo svoj Celestiq. Ni kataloga, samo vizija. Lahko dobiš notri barvo tvojega Ferrarija, usnje iz italijanske torbice in les iz barke tvojega dedka.
Ali bo Cadillac premagal Rolls-Roycea? Ne. Ampak tudi ne rabi.
Celestiq je jasen odgovor: Cadillac ne tekmuje več z Mercedesom, BMW-jem ali celo Lucidom. Ne, to je izziv Rolls-Royceu in Bentleyju. Vstopnica v svet, kjer je avto bolj razstavni eksponat kot prevozno sredstvo.
Tony Roma, vodja Cadillacove zmogljivostne divizije, je v epizodi pri Jay Leno’s Garage mirno povedal: »To je ‘super low volume’.« Se pravi: nekaj sto vozil na leto, ne tisoče. In s tem Celestiq postaja bolj redkost kot žlahten letnik Petrusa v Lidlu.
Zaključek: Ko ameriški sanjski avto dobi evropsko samozavest
Celestiq je najbolj samozavesten Cadillac po Elvisa Presleyju. Drzen, bleščeč in ne zanima ga, kaj si misliš – ker si ga verjetno ne moreš privoščiti. In to je čisto v redu.
Z 340.000 dolarji (okoli 315.000 €) začetne cene je Celestiq izven dometa povprečnega voznika, a to ni njegov namen. Je pokazatelj, da zna Amerika narediti luksuzno vozilo, ki ne posnema Evrope, temveč ustvari svojo identiteto. V njem ni nič varčnega, nič “eko skromnega” – to je prestiž na ameriški način. Prevelik, predrag in neverjetno kul.
Ali ga bomo videli na slovenskih cestah? Verjetno ne. Ampak če ga – prosim, sporoči Jan Macarolu. On bo vedel, kako to primerno zabeležiti.
