Demokracija umira, ker zamirata pretok informacij in četrta veja oblasti. Zgodba o koncu medijev se ni začela s prihodom umetne inteligence oziroma z njenim razmahom leta 2022, temveč že s pojavom družbenih omrežij. Dovolite, da razložim, zakaj je demokracija morda ogrožena in kaj se ta trenutek dogaja z medijsko pokrajino, katere del sem zadnjih polnih dvajset let. Zgodba je naravnost grozljiva.
Umetna inteligenca
Pazi! V naslednjem mandatu slovenske vlade se bo spremenilo natanko tole: medtem ko se bodo naši vrli poslanci prepirali o tem, čigav dedek je bil leta 1945 v napačnem gozdu, bo svet doživel »veliki pospešek«. Globalno gospodarsko rast bo pognal na 7 % letno. To ni znanstvena fantastika in niso več le oddaljeni prizori iz legendarne risanke o družini Jetson; to je neizprosna matematika, ki jo poganjajo umetna inteligenca, robotika in energija. Tukaj je časovnica, kako bo vaš vsakdan razpadel in se sestavil na novo, preden boste sploh uspeli izreči besedo »interpelacija«. Prihaja - veliki razvojni pospešek.
Pripnite pasove, saj se je Elon Musk pravkar odločil, da so klasične korporacije zastarele in da bo v prihodnje nadzoroval vse – od vaših misli do vašega prevoza na Mars. Začel je nastajati Musk Industries.
Naj razložim. Če še vedno verjamete, da je definicija pametnega človeka tisti, ki v šoli zbere vse točke pri matematiki in zna na pamet zdrdrati definicije iz učbenika, imam za vas slabo novico. Ta vlak je že davno iztiril.
Google integrira umetno inteligenco Google Gemini neposredno v vrstico z naslovi brskalnika Chrome, kar obljublja konec neskončnemu klikanju in iskanju informacij.
Pozabite na vse, kar veste o šoli. Pozabite na zvonec, ki brutalno prekine misel, pozabite na sedenje v vrstah kot v tovarni iz 19. stoletja in predvsem – pozabite na učenje podatkov na pamet. V dobi, ko ima vaš telefon dostop do celotnega človeškega znanja v treh milisekundah, je klasična šola postala kot faks naprava v času interneta. Deluje, a nihče točno ne ve, zakaj jo še uporabljamo. Elon Musk je s projektom Ad Astra ("K zvezdam") pokazal, kakšen bi moral biti "operacijski sistem" za otroke prihodnosti.
Vaš dragoceni logotip in tista opevana 'zgodba znamke', v katero ste zmetali tisoče evrov, da bi se počutili pomembne? Imam slabo novico. Čez pet let bosta vredna točno nič. Ko bo umetna inteligenca začela kupovati namesto ljudi, ne bo iskala vaše drage reklame v najboljšem terminu na televiziji. Gledala bo samo surove podatke. In če vas algoritem ne vidi, ste poslovno mrtvi. To je zaton blagovnih znamk - ki ga bo povzročil AI algoritem.
Če bi se vesoljci danes spustili na sončno stran Alp in si ogledali naš vsakdan, bi v poročilo Galaktični federaciji zapisali naslednje: "To je pleme, ki verjame, da se bogastvo ustvarja s polaganjem knaufa in da je vrhunec civilizacijskega dosežka regres za letni dopust."
Apple je pravkar priznal poraz. In to je najboljša novica za vaš žepni računalnik, ki mu ljubkovalno pravite telefon. Siri bo končno nehala biti tista "posebna" sestrična, ki ji ne zaupate niti kuhanja jajc, kaj šele organizacije življenja.
Priznajmo si. Nihče – in s tem mislim res nihče, razen morda tistih čudnih ljudi, ki uživajo v likanju srajc ob nedeljah zvečer – ne mara gospodinjskih opravil. Pranje perila je Sizifovo delo za 21. stoletje; komaj končate, že je košara spet polna. In ne dajte mi niti začeti o posodi. Toda LG pravi, da je tega konec. Imenuje se CLOiD in je verjetno prva stvar na štirih kolesih po dolgem času, ki me je navdušila bolj kot novi Porsche 911. Zakaj? Ker Porscheja ne moreš poslati v kuhinjo, da ti naredi sendvič, LG CLOiD pa to menda zna.
Piše se leto 2026. Medtem ko se na DARS-u in v vladnih palačah še vedno potijo od navdušenja ob risanju tretjega pasu na štajerski avtocesti in sanjajo o hektolitrih novega asfalta na isti, že stokrat prekopani trasi, imam neugoden občutek, da gledam ponovitev zelo slabe zgodovinske drame. To naše nacionalno navdušenje nad širitvijo avtoceste v času, ko tehnologija redefinira samo bistvo premikanja, je točno tako, kot da bi leta 2007, le dan po tem, ko je Steve Jobs svetu pokazal prvi iPhone, upravni odbor Nokie sklical krizni sestanek, na katerem bi z vso resnostjo in strateškim zanosom odločali, kako na fizično tipkovnico stlačiti še dve dodatni tipki za hitrejše tipkanje. Popolnoma zgrešeno bistvo, ki bo v učbenikih ekonomije služilo kot primer drage kratkovidnosti. Tretji pas avtoceste je pot nazaj v preteklost. Razložim zakaj!
Zgodovina nas bo sodila po enem preprostem dejstvu: ali smo bili zadnja generacija, ki je umrla zaradi neumnosti, ali prva, ki je prelisičila smrt. Znanost namreč končno "heka" staranje. In to ne z mazili iz konoplje ali meditacijo na Šmarni gori, temveč z brutalno močjo umetne inteligence, genetskimi škarjami in – ne boste verjeli – kripto financiranjem. Bo umetna inteligenca premagala smrt?!











