Bodimo iskreni. Avtomobilska industrija je v zadnjih letih postala malce... depresivna. Vsi proizvajalci tekmujejo, kdo bo naredil bolj jeznega, težjega in dražjega električnega mastodonta, ki na cesti zavzame toliko prostora kot manjša garsonjera. In potem je tu Citroën. Znamka, ki očitno edina še vedno pije pravo vino med odmori za malico. Predstavili so Citroën ELO. To ni avto. To je mobilna dnevna soba, ki je požrla McLaren F1 in se odločila, da bo živela v Decathlonu. In veste kaj? Naravnost fantastičen je.
Najprej opravimo s številkami, ker so edina stvar, ki v tem članku ne bo subjektivna. Citroën ELO meri v dolžino le 4,10 metra (13,45 čevljev). Da si boste lažje predstavljali: to je velikost njihovega modela ë-C3 ali pa približno toliko, kot je dolg vaš povprečen dolgčas v prometni konici. Toda Francozi so uporabili star trik – ker je avtomobil električen in motor čepi na zadnji osi, so notranjost raztegnili do absurdnosti.
Rezultat? V tloris mestnega malčka so stlačili prostor za šest odraslih ljudi. Vrata se odpirajo nasproti (t.i. suicide doors), brez sredinskega stebrička, kar ustvari odprtino široko 1,92 metra (6,3 čevljev). To pomeni, da v avto ne vstopate, ampak se vanj vselite.
“ELO ne zagovarja načela, naj se stranka prilagodi svojemu vozilu, temveč naj se vozilo prilagodi potrebam stranke. To je stavek, ki ga običajno slišim pri znamkah, ki prodajajo vozila za 200 tisoč evrov, ne pa pri ljudskem Citroënu.”
Voznikov sedež: Ego trip ali genialnost?
Tukaj postane stvar bizarna na najboljši možen način. Voznikov sedež je nameščen na sredini. Centralno. To smo nazadnje videli v legendarnem McLarnu F1 ali Gordon Murrayevemu T.50. Le da v modelu Citroën ELO ne boste lovili končne hitrosti 300 km/h (186 mph), temveč boste kraljevali nad mestnim prometom.
Zakaj sredina? Ker to omogoča najboljšo vidljivost in ker se – pozor – sedež lahko zavrti za 360 stopinj. Ko ne vozite, se obrnete nazaj k potnikom in nenadoma niste več šofer, ampak gostitelj zabave. Volan je enokrak (poklon boginji DS iz leta 1955), instrumentov pa ni. Vse se projicira na lebdečo folijo na vetrobranskem steklu. To je “Tech-Noir” prihodnost, ki smo jo čakali.
Sveta trojica: REST, PLAY, WORK
Citroën trdi, da je avto 95 % časa parkiran in neuporaben kos kovine. Citroën ELO to spreminja s konceptom, ki ga imenujejo REST (Počitek), PLAY (Igra), WORK (Delo).
REST: V sodelovanju z Decathlonom (ja, tisto trgovino, kjer kupujete nogavice za tek) so ustvarili notranjost, ki se spremeni v spalnico. Dve napihljivi ležišči iz materiala “Dropstitch” (enako kot pri SUP deskah) sta skriti v dnu. Streha se odpre, da gledate zvezde. To ni spanje v avtu, ker ste zamudili hotel; to je glamping.
PLAY: Vse je modularno. Zadnje sedeže lahko vzamete ven in jih uporabite za piknik. Avto ima V2L (Vehicle-to-Load) tehnologijo, kar pomeni, da je ELO v bistvu ogromna prenosna baterija (powerbank), na katero priklopite električni žar, zvočnike ali DJ pult.
WORK: Ker živimo v dobi Zooma, se ELO spremeni v pisarno. Sredinska konzola postane miza za prenosnik, avto pa vaša zvočno izolirana pisarna s pogledom na morje (ali parkirišče v BTC-ju, odvisno od vaše sreče).
Tehnologija, ki diha z vami
To ni le škatla. Je pametna škatla. Goodyear je za ELO razvil pnevmatike Eagle Xplore s sistemom SightLine. Senzorji v gumah v realnem času merijo obrabo in tlak, LED dioda na platišču pa vam s barvo pove, ali je vse v redu. Končno avtomobil, ki komunicira z vami, ne da bi piskal kot paničen robot.
Karoserija uporablja reciklirane materiale, vključno z ekspandiranim polipropilenom (material za kolesarske čelade) na odbijačih. Je robusten, lahek in če ga popraskate, ne boste jokali, ampak boste rekli, da ima “patino”.
Zaključek: Zakaj ga potrebujemo?
Citroën ELO verjetno ne bo šel v serijsko proizvodnjo točno takšen, kot je. In to je tragedija. V svetu, ki je obseden z agresivnostjo, statusom in usnjem napa, je ELO osvežujoč kot hladen brizganec avgusta.
Je barvit, je prijazen in ne jemlje se preveč resno. Je dokaz, da avtomobil ni nujno samo sredstvo za premik od točke A do točke B, ampak prostor, kjer dejansko živimo. Če je to prihodnost električne mobilnosti – zabavna, modularna in malce odštekana – potem se nimamo česa bati. Jan Macarol bi ga imel. Ne za dirkanje, ampak za tiste trenutke, ko svet postane preveč resen in potrebuješ svoj oranžni mehurček sreče.
Cena? Neprecenljivo, saj je koncept. A če bi ga naredili, bi moral stati toliko kot dobro opremljen C3. Citroën, s’il vous plaît, naredite tole.
