V Sloveniji obstajata od tega meseca dve vrsti voznikov. Tisti, ki imajo vsaj 35.000 evrov, garažo in lastno polnilnico, in tisti, ki jih nimajo. Prvi bodo vozili prihodnost. Drugi bodo šteli litre. Črte med njima ni potegnil trg. Potegnil jo je minister. V enem stavku.
Nad črto prihodnost, pod njo preteklost
Ne gre za tezo. Gre za matematiko. Vstopni električni avto, tisti mestni malček, ki ga kupite za vožnjo do službe in nazaj, je čez noč postal najbolj nesmiselen nakup na slovenskem trgu. Za ceno novega električnega Twinga okoli 24.000 eur dobite tri leta star Mercedes-Benz C 220 d z vso opremo, usnjem in zvezdo na pokrovu. Eden vas pelje 200 kilometrov, drugi 1.250. Ni treba biti ekonomist, da vidite, kam bo šel denar.
Baterija je še vedno najdražji del avta. Pri velikem avtu se skrije v ceno, pri malčku predstavlja nesorazmerno velik kos, ki ga nič ne skrije. Prav ta razkorak je deset let plačevala država. Zdaj ga ne plačuje nihče. In ko ga ne plačuje nihče, se malček preprosto ne izide. Ne pri kupcu, ne pri trgovcu, ne pri uvozniku.
Črta je potegnjena pri 35.000 evrih. Pod njo je bila elektrika živa samo zaradi subvencij. Nad njo je živa sama od sebe. Vse, kar je bilo v Sloveniji "poceni električno", je bilo v resnici le "minus 7.800 evrov od države". Državo so odšteli. Ostala je prava cena. In prava cena malčka je cena, ki je nihče ne bo plačal.
Tesla Model 3 je čez noč postala vstopni avto
Tu pride najbolj nenavaden obrat te zgodbe. Tesla Model 3 pri 34.990 € je s tem postal prvi električni avto, ki se ga v Sloveniji sploh še splača kupiti brez državne pomoči. Ne zato, ker bi bil poceni. Zato, ker za ta denar dobite pravi avto in ne mestne igračke: 534 km (332 milj) dosega po WLTP, porabo okrog 15 kWh/100 km in pospešek 0–100 km/h v 6,2 sekunde. Slovenska vlada je torej z eno potezo naredila, česar Elonu Musku ni uspelo v desetih letih. Model 3 je vstopni avto. In tako neizpodbitno prvak trga.
Ironija je popolna, če pogledate lestvico letošnjih najbolje prodajanih električnih avtov. Prvi je Tesla Model 3 z 864 registracijami, drugi Tesla Model Y s 611, tretji Renault Twingo s 525 in četrti Leapmotor T03 s 510. Dva od štirih najbolj priljubljenih električnih avtov v državi sta iz segmenta, ki od tega tedna ne obstaja več. Twingo in T03 nista bila uspešnica zaradi genialnosti. Bila sta uspešnica zaradi Borzena. Ko Borzen ugasne, ugasneta tudi onadva.
Avtomobili okrog 50.000 € se bodo prodajali približno tako kot prej, ker njihovi kupci na subvencijo nikoli niso zares gledali. Štiri tisočake in pol pri petdeset tisočakih je bil lep bonus, ne razlog. Kdor kupuje Model Y, BMW iX3 ali Škodo Enyaq v boljši opremi, se ni odločal ob Borzenovem obrazcu. Odločal se je ob garaži z lastno polnilnico, sončni elektrarni na strehi in modri računovdkinji.
Elektrika kot prestiž: razred, ki ga poznamo iz Nemčije
Tako bo v Sloveniji nastal razred, ki ga poznamo iz vseh evropskih držav, kjer so subvencije ukinili pred nami. Električni avto postane statusni simbol. Vozili ga bodo tisti, ki imajo vsaj 50.000 evrov, hišo z garažo in dovolj velik strošek goriva, da se jim elektrika izplača tudi brez pomoči. Varno, tiho in avtonomno se bodo vozili premožni. Vsi ostali bodo vozili to, kar so vozili prej: dizla, hibrida ali rabljenega. Ne zato, ker jih elektrika ne bi zanimala. Zato, ker jim je država potegnila črto tik nad glavo.
Nemčija je to preizkusila decembra 2023, ko je čez noč ukinila svoj Umweltbonus. Prodaja električnih avtov je v naslednjem letu padla za približno četrtino, prizadeti pa so bili predvsem cenejši modeli. Slovenski uvozniki so prav ta primer navedli kot svarilo. Ministrstvo ga je očitno ni znalo prebrati. V Sloveniji se vse naučimo sami.
Kaj se je sploh zgodilo: tehnologija je dozorela čez noč, kot banana v papirnati vrečki
Zdaj pa nazaj na začetek. Ko minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec v ponedeljek, 15. septembra, mirno pove, da država subvencij za nakup električnih vozil ne bo več financirala, se v Sloveniji zgodi nekaj nenavadnega. Tehnologija čez noč dozori. Nobenega prehodnega obdobja, nobenega postopnega zniževanja, kot ga poznajo v Franciji ali na Nizozemskem. Samo pika.
Zgodba je imela klasičen slovenski lok. Junija so se slišale obljube o dodatnih spodbudah, v začetku avgusta je prišla novica, da so sredstva iz razpisa Borzen izčrpana, septembra pa je minister vse skupaj še uradno zapečatil. Uvozniki so ga prek Sekcije za osebna motorna vozila pri Trgovinski zbornici ostro napadli in govorili o "bistvenem odmiku od dolgoletne politike države". Prevedeno iz uradnega jezika: panika.
Ministrstvo je že avgusta pojasnilo, da je evropski denar iz Načrta za okrevanje in odpornost, ki je med letoma 2024 in 2026 prinesel 43,9 milijona evrov, pošel, Sklad za podnebne spremembe pa ima "bistveno bolj omejena sredstva". Če ste kupovali avto avgusta, ste torej računali na državo. Če ga kupujete septembra, računate nase. Še vedno pa lahko prav iz tega sklada na denar računa "dizel" za posebne kategorije - poslovni segment in kmete. Kar je čisto protislovje.
Kako je bilo prej: država je delila darila, mi pa smo se pretvarjali, da je to tržna cena
Da si osvežimo spomin, ker se v tej državi stvari pozabljajo hitreje, kot se prazni baterija pri minus deset stopinjah. Razpis Borzena je delil subvencije po razredih glede na ceno vozila. Fizična oseba je za nov avto do 25.000 € dobila 7.800 €, za avto do 35.000 € še vedno lepih 7.200 €, do 45.000 € je bilo 6.500 €, do 65.000 € pa 4.500 €. Nad tem nič, ker si pač lahko privoščiš. Za fizične osebe je bilo na voljo 25,6 milijona evrov, za podjetja 8 milijonov.
Poglejte te številke še enkrat. Najvišja subvencija je šla najcenejšim avtom. Pri malčku za 25.000 evrov je država plačala skoraj tretjino avta, pri avtu za 60.000 evrov manj kot desetino. Sistem je bil zasnovan tako, da je elektriko potiskal navzdol, k ljudem, ki jim je pomembna cena. In prav ta del sistema je zdaj mrtev. Ne tisti za bogate. Tisti za vse ostale.
Trg je to razumel bolje kot politika. Poleti je vsak tretji novi avto v Sloveniji že bil električen: junija 1.689 registracij, avgusta 1.649 in 33 % trga. V osmih mesecih je bilo registriranih 9.203 električnih vozil, kar je 19,9 % vseh novih avtov. Rekordi, ki jih verjetno nekaj mesecev ne bo nihče podrl.
Poslovni segment vozi naprej, zasebnik pa v Nemčijo
Tu je dober del zgodbe, ker pri Macarolu vedno najdemo tudi pozitivno. Tak je.
Poslovni segment ostaja poslovni segment. Podjetje odbije DDV, ima ničelno boniteto pri uporabi električnega službenega avta (do leta 2029) v primerjavi s klasičnim in vozi naprej, dokler se tudi tam kaj ne spremeni. Za podjetja se ta teden ni spremenilo skoraj nič. Kdor je elektriko kupoval z modrim računovodjo, jo bo kupoval še naprej. Problem je le, da prodajalci električnih avtomobilov ne znajo prodati električnih avtov podjetjem. Pa jih je od nekdaj preprosto enostavno.
Fizični kupec s 25.000 evri v žepu pa bo šel v Nemčijo po rabljenega. Uvoz rabljenih električnih vozil se zna do zime občutno povečati, in to iz dveh razlogov. Prvi je ironičen: rabljeni električni avtomobili iz tujine imajo v ceni že vračunano tujo subvencijo. Nemški, francoski ali nizozemski davkoplačevalec je pred tremi leti dobil popust, ki ga boste zdaj koristili vi. Slovenska država je z ukinitvijo uspešno subvencionirala nemški rabljeni trg električnih vozil. Ne lastnih trgovcev, temveč nemške. Kot ponavadi v Butalah.
Drugi razlog je manj smešen: cene goriva. Če se napovedi o litru goriva blizu 2,5 € do zime uresničijo, se tudi rabljen električni avto s 60.000 kilometri nenadoma sliši kot zelo razumna odločitev. Država je v istem paketu, ki je ukinil pomoč za električne avtomobile, potrdila interventni zakon s subvencijami za gorivo in pnevmatike za prevoznike in kmete. Denarja torej ni zmanjkalo. Zmanjkalo je denarja za elektriko. Trg bo odgovoril po svoje.
Najbolj na udaru niso kupci, ampak trgovci
Pri nekaterih znamkah električni avtomobili predstavljajo že polovico prodajne game, in te polovice v veliko primerih preprosto ne bodo prodali. Zaloge na dvoriščih so bile naročene z nekim razumnom podlajševanjem razpisa v mislih, marketinški proračuni so bili narejeni s subvencijo v računici, prodajalci so bili izobraženi za avte, ki so čez noč postali za deset tisočakov predragi. Uvozniki so zato ministra ostro napadli, in to ni bilo iz načelnosti.
Pričakujte jesen popustov. Peskovnik ekstra ugodnih poslovnih najemov, linzingov in podobnega. Trgovci bodo del izgubljene subvencije poskušali nadomestiti sami, kitajske znamke bodo to zmogle dlje kot evropske, ker imajo obseg in marže, ki jih Evropejci nimajo. Kdor ima živce in nekaj mesecev časa, bo morda vstopni električni avto vseeno kupil, le da bo popust namesto države plačal uvoznik. Vprašanje je samo, kako dolgo bo zdržal.
Sodba: ločnica, ki je nihče ni izvolil
Komu je elektrika v Sloveniji od tega tedna namenjena? Podjetjem, ki odbijejo DDV, in končnim kupcem, ki imajo vsaj 35.000 €, garažo in lastno polnilnico. Komu odsvetujem? Vsakomur, ki je novi električni malček do 30.000 evrov računal kot razumen nakup. Ta to ni več. Rabljen električni iz Nemčije ali dizel, to sta zdaj realni možnosti.
Pošteno je treba povedati tudi tole: minister ima v nečem prav. Električni avtomobili leta 2026 niso več eksperiment. Baterije zdržijo, polnilnice so, dosegi so realni. Tehnologija je zrela. Cene pa še vedno malo zelene, in prav v tem razkoraku je živela subvencija. Kitajci ga rešujejo z obsegom, Evropejci z obljubami, Slovenija pa je rešitev očitno našla v tem, da je preprosto nehala gledati.
Realno se je s subvencijami reševal EU zaostanek za Kitajsko, saj Kitajce cepimo s carinami do 40%.
Priznamo, številke brez subvencije so grše. Ampak so resnične. In to je v avtomobilskem svetu redkost, ki jo je vredno ceniti. Prvič po desetletju vidite pravo ceno električnega avta. Pri Tesli Model 3 je ta cena še vedno smiselna. Pri Twingu ni več. Končno vemo, kateri električni avto je dober. Ali kako je naša politika vsa leta reševala slab električni avto.
Vlada je naredila ločnico, ki je nihče ni izvolil: nad 35.000 € prihodnost, pod njo preteklost. Elektrika ni več za vse. Je za tiste, ki si jo lahko privoščijo. In v Sloveniji je to postalo uradna politika, ne nesreča. S tem pa tudi ideološka umeritev vlade, ki je jasna od prvega dne - le pravilno jo je treba brati.
Posodobljeno: 17. september 2026 ob 16:23
