Električni zračni taksiji naposled vzletajo: Je to začetek zračne revolucije ali le nova igrača za bogate?

Leta 2016 nam je podjetje Uber predložilo drzen dokument, ki je obljubljal prihodnost urbane zračne mobilnosti (UAM). Ta naj bi temeljila na tihih električnih plovilih z navpičnim vzletanjem in pristajanjem (eVTOL – electric vertical takeoff and landing). Ti večji in izjemno napredni droni so obljubljali, da se bomo v slogu kultnega filma Blade Runner dvignili nad mestne prometne zamaške. Sledila je prava zlata mrzlica: svetovni splet so preplavile futuristične skice, investitorji so v panogo vložili milijarde, na papirju pa se je pojavilo več kot 1200 različnih projektov. Večina teh obljub se je pričakovano razblinila hitreje kot slabe naložbe v kriptovalute.

Tista redka podjetja, ki so preživela neizprosen nepremičninski in finančni pritisk ter zahtevne fizikalne zakone, pa so danes tik pred komercialnim prebojem. Imena, kot so Joby Aviation, Archer, Eve Air Mobility, Wisk, Beta Technologies in Vertical Aerospace, niso več le nejasne ideje. Podjetje Joby Aviation, ki je medtem odkupilo celotno Uberjevo divizijo Elevate, velja za glavnega favorita. Trenutno se pospešeno približuje pridobitvi končnega certifikata Ameriške zvezne uprave za letalstvo (FAA) ter načrtuje prve potniške polete že v bližnji prihodnosti.

Kako delujejo električni zračni taksiji in kaj dejansko prinesejo?

Če pričakujete nadzvočna plovila, ki vas bodo v nekaj minutah prepeljala med celinami, boste morali svoje razmišljanje nekoliko prilagoditi. Sodobni eVTOL-i so v svojem bistvu izjemno varni in sofisticirani večrotorski droni, prilagojeni za prevoz potnikov. Njihov električni pogonski sklop zagotavlja ničelne lokalne emisije in dramatično tišje delovanje v primerjavi s klasičnimi helikopterji. Ravno nizka raven hrupa je tista ključna lastnost, ki tem plovilom omogoča približevanje mestnim središčem, ne da bi pri tem vzbudila val pritožb okoliških prebivalcev.

Začetni scenarij uporabe bo zelo specifičen in pragmatičen. Pozabite na dolge polete; poudarek bo na t.i. misijah zadnje milje ter kratkih mestnih skokih pri hitrostih okoli 200 km/h do 300 km/h. Prve komercialne poti bodo povezovale večja letališča z namenskimi mestnimi pristanišči (vertiporti). Tipičen primer bo polet od letališča JFK do središča Manhattna v New Yorku ali od letališča LAX do elitnega Malibuja. Namesto večurnega čakanja v nepremični koloni boste cilj dosegli v manj kot desetih minutah.