Veste, kaj imava skupnega hidroplan in jaz ob ponedeljkih zjutraj? Oba porabiva devetindevetdeset odstotkov celotne življenjske energije zgolj zato, da se spraviva v gibanje, potem pa preostanek dneva mirno drsiva naprej z minimalnim naporom. Vzlet z vode je namreč za letalske inženirje prava nočna mora. Voda je gosta, lepljiva in noče izpustiti trupa. Da letalo premaga hidrodinamični upor, potrebuje motorje velikosti jedrskega reaktorja, ki pa v zraku postanejo le nepotrebna, potratna teža. Podjetje Maxwell Aircraft s Floride je za ta problem našlo rešitev, ki deluje kot kombinacija trojnega espressa s šestimi žlicami sladkorja in ovsenih kosmičev za zajtrk.
Električni sunek za skok iz vode
Koncept amfibijskega tovornega letala z imenom Maxwell M1 Hybrid (predvsem v tovorni različici M1-HC) je presenetljivo pragmatičen. Namesto da bi v letalo namestili orjaške, žejne letalske motorje, ki bi ves let porabljali gorivo le zato, ker so morali zagotoviti moč za polminutni vzlet, so ubrali hibridno pot. Vsak od dveh propelerjev poganja kombinacija dveh svetov: dvotaktni dizelski motor, ki deluje na letalsko gorivo Jet A, ter neposredno mehansko povezan tekočinsko hlajen elektromotor.

Ko je letalo polno naloženo in plava na valovih, sistem sprosti skupno moč kar 1.119 kW (1.500 KM). Vendar ta električna eksplozija moči traja le kratek čas. Kot pojasnjuje vodstvo podjetja, je ta orjaška moč na voljo le približno šest minut, kar je ravno dovolj za vzlet in začetni vzpon. S tem so se izognili vgradnji orjaških, težkih baterij, ki bi ubile vsakršno tovorno kapaciteto letala. Ko se letalo enkrat dvigne v zrak in se znebi vodnega oprijema, preide na mirno križarjenje, pri čemer oba motorja skupaj razvijata le skromnih 224 kW (300 KM). To pomeni izjemno razmerje moči: za vzlet porabi kar petkrat več moči kot za samo potovanje.
Lahki materiali in dediščina morskih legend
Trup letala Maxwell M1 se opira na preverjeno aerodinamično dediščino. Gre za evolucijo kompozitnega letala Gweduck, ki je prvič poletelo leta 2009 in velja za sodobno, peto generacijo ikoničnih amfibijskih letal znamke Grumman. Vendar pa M1 ne pozna aluminija, ki ga morska sol z užitkom razjeda. Celotna struktura je namreč izdelana iz naprednih ogljikovih vlaken in kevlarja, kar poleg izjemne trdnosti prinaša odpornost na korozijo ter občutno zmanjšanje suhe mase.












