Tomas Salvo je projekt začel februarja 2025 in za približno 13.000 ameriških dolarjev lastnega denarja izdelal tri delujoče prototipe.
2
Reaper poganja turboreaktivni motor s potiskom 250 N, njegova lupina je iz ogljikovih vlaken, izpušna šoba pa iz 3D-tiskanega titana.
3
Dron se do višine 2.000 metrov povzpne v 20 sekundah, pri polni kapaciteti goriva pa ima doseg okoli 50 kilometrov.
4
Za priznanje svetovnega rekorda dosežek še potrebuje neodvisno potrditev; dosedanji rekord 748 km/h je leta 2017 postavil Niels Herbrich.
5
Objava na omrežju X je pritegnila Prescotta Paulina iz Pentagona, ki je mladega ustvarjalca javno povabil na uradni obisk.
Medtem ko večina študentov v svojih študentskih domovih premaguje predvsem zakonitosti kuhanja instantnih testenin in kopičenja praznih pločevink energijskih pijač, je Tomas Salvo, študent letalskega in vesoljskega inženiringa na prestižni univerzi Georgia Tech, počel nekaj povsem drugega. Za svojo pisalno mizo je sestavljal miniaturno reaktivno pošast. Rezultat? Doma izdelani reaktivni brezpilotnik z zloveščim imenom Reaper, ki naj bi po uradnih navedbah drvel s hitrostjo kar 790 km/h.
Inženirska mojstrovina iz ogljikovih vlaken in titana
Projekt se je začel februarja 2025, ko se je Salvo odločil samostojno financirati in skonstruirati daljinsko vodeno letalo, ki bi premaknilo meje fizike. Za celoten razvoj je iz lastnega žepa odštel približno 13.000 ameriških dolarjev, kar je v svetu vojaške in letalske industrije praktično drobiž za pisarniške sponke. Za ta znesek pa je ustvaril kar tri delujoče prototipe, ki dosegajo enako zastrašujoče zmogljivosti.
Srce tega žepnega reaktivca je turboreaktivni motor s potiskom 250 N, opremljen s posebej prilagojenim dovodom zraka ter izpušno šobo iz titana, izdelano s pomočjo 3D-tiskanja. Zunanja aerodinamična lupina je v celoti oblikovana iz naprednih ogljikovih vlaken, medtem ko so notranji nosilni elementi lasersko izrezani do potankosti. Nič pri tem projektu ni videti kot improviziran hobi-model; gre za resno aeronavtično orodje, ki bi brez težav osramotilo marsikateri profesionalni laboratorij.
Eksploziven vzpon
Reaper je zasnovan za izstrelitev z vodilne tirnice ali preproste izstrelitvene rampe na tovornjaku. Njegovo pospeševanje je brutalno: do višine 2.000 metrov se povzpne v zgolj 20 sekundah. Pri polni kapaciteti goriva lahko vzdržuje svojo rekordno hitrost 790 km/h polne štiri minute, kar mu omogoča doseg okoli 50 kilometrov. Da stvar postane še bolj impresivna, je dron med svojim najhitrejšim poletom nosil tovor s težo 1,18 kg.
Če bo dosežek neodvisno potrjen, bo Salvo podrl dosedanji svetovni rekord za daljinsko vodena letala, ki ga je leta 2017 postavil nemški pilot Niels Herbrich z modelom Inferno, ko je dosegel 748 km/h. Toda mladi inženir se ne namerava ustaviti tukaj, saj že napoveduje nadgradnje, s katerimi želi preseči magično mejo 800 km/h.
Od študentske sobe do hodnikov Pentagona
Ko na spletu objavite videoposnetek doma narejenega reaktivnega drona, ki leti hitreje od večine komercialnih potniških letal, obstajata natanko dva scenarija: ali vas obiščejo agenti tajne službe ali pa dobite sanjsko ponudbo za službo. Za Salva se je zgodil slednji scenarij. Njegova objava na omrežju X je nemudoma pritegnila pozornost Prescotta Paulina, direktorja za sodelovanje z industrijo pri uradu za raziskave in inženiring pri Pentagonu, ki je mladega ustvarjalca javno povabil na uradni obisk.
Ambicije študenta pa segajo še dlje, vse do tekmovanja Boom Supersonic Prize. Ustanovitelj podjetja Boom, Blake Scholl, namreč ponuja denarno nagrado v višini 750.000 dolarjev in 50.000 dolarjev v delnicah podjetja tistemu amaterskemu graditelju, ki bo uspel preseči hitrost zvoka (Mach 1) z daljinsko vodenim letalom. Pravila so neizprosna: pogon mora biti na zračni curek (brez raketnih motorjev), brez podpore korporativnega kapitala, letalo pa mora nadzvočni polet varno preživeti dvakrat v istem dnevu.
Zgodba Tomasa Salva je natanko tista osvežujoča klofuta letalski industriji, ki jo ta že dolgo potrebuje. Medtem ko orjaški obrambni konglomerati za razvoj preprostega vijaka porabijo pet let in tri milijarde proračunskih dolarjev, talentiran študent v svoji spalnici z laserjem, 3D-tiskalnikom in 13 tisočaki sestavi reaktivca, ki skoraj prebije zvočni zid. Njegov Reaper je zmagoslavje surove inženirske strasti nad okorno korporativno birokracijo. Seveda pot do nadzvočne hitrosti Mach 1 prinaša neizprosne aerodinamične prepreke in udarne valove, ki takšne lahke konstrukcije dobesedno raztrgajo na koščke. A če komu uspe premagati zvočni zid za ceno rabljenega družinskega karavana, je to ta fant.
Debata v živo·3 odzivov·3 FAQ·0 komentarjev
Za pošiljanje se brezplačno prijavite — vnos vam shranimo
Tomas Salvo je za celoten razvoj iz lastnega žepa odštel približno 13.000 ameriških dolarjev. Za ta znesek je izdelal tri delujoče prototipe.
Kako hitro in kako daleč lahko leti Reaper?
Po navedbah v članku Reaper dosega 790 km/h, vendar dosežek še čaka na neodvisno potrditev. S polno zalogo goriva lahko to hitrost vzdržuje štiri minute in doseže okoli 50 kilometrov.
Kdaj in kje je nastal projekt Reaper?
Projekt se je začel februarja 2025. Tomas Salvo, študent letalskega in vesoljskega inženiringa na univerzi Georgia Tech, je dron sestavljal za pisalno mizo v svoji študentski sobi.
Debata v živo·3 odzivov·3 FAQ·0 komentarjev
Za pošiljanje se brezplačno prijavite — vnos vam shranimo
