Če ste kdaj gledali Top Gun in romantično verjeli, da bo usodo zračnega prostora za vedno reševal nasmejani pilot v usnjeni jakni in s pilotskimi očali, vas moram razočarati. Prihodnost letalstva ne diši po kerozinu in adrenalinu, temveč po siliciju, tekočem hlajenju in surovem procesorskem računanju. Švedi – natanko tisti ljudje, ki so nas naučili sestavljati omare s priloženim imbusključem in desetletja izdelovali neuničljive avtomobile – so pravkar storili korak, ob katerem človeški refleksi izpadejo kot prazgodovinsko orodje. Saab Gripen E je poletel pod popolnim poveljstvom hišnih agentov umetne inteligence.
Digitalni Maverick brez potu in utripa
Švedsko obrambno podjetje Saab je uradno potrdilo, da je njihova lastna umetna inteligenca prevzela neposredno upravljanje večnamenskega bojnega lovca Gripen E med simuliranimi bojnimi nalogami onkraj vidnega polja (BVR – Beyond Visual Range). Za tiste, ki niste odraščali ob vojaški literaturi: to niso filmski dvoboji krilo ob krilu, kjer si pilota kažeta sredince skozi kabino. To je matematično natančen šah pri hitrostih prek 2.000 km/h, kjer tarčo zaznajo zgolj radarski senzorji, razdalje med nasprotniki pa merijo v desetinah kilometrov.
Razvoj in preizkusi teh avtonomnih agentov v Saabovem oddelku za napredne programe potekajo že približno dve leti. Cilj ni ustvariti zabavnega asistenta, ki vam v pilotski kabini predvaja glasbo, temveč neizprosno taktično inteligenco, ki v delčku sekunde preračuna tisoče manevrov, oceni grožnje in pilotu – ali celotnemu roju letal – ponudi taktično prednost, kakršne človeški možgani enostavno niso sposobni obdelati.
Bodočnost zračnega bojevanja ne pripada posameznim osamljenim letalom, temveč usklajenemu omrežju pilotiranih in brezpilotnih platform, ki delujejo kot en sam organizem.
Akademija, kjer se v eni uri preleti milijarda ur
Ljudje potrebujemo leta šolanja, stotine ur v trenažerjih in precej vrečk za slabost, preden postanemo spodobni vojaški piloti. Saab je ubral radikalno drugačno pot in ustanovil namensko akademijo za pilote z umetno inteligenco (AI Fighter Pilot Academy). Tam algoritmi letijo v virtualnih okoljih skozi neštete scenarije in se nenehno učijo iz lastnih zmag ter napak.
Da bi ta proces dosegel zastrašujočo hitrost, se Saab zanaša na nacionalno pobudo Sferical AI. V središču te digitalne pošasti v Linköpingu se nahaja superračunalnik, opremljen z 1.152 grafičnimi procesorji Nvidia. Številke zvenijo kot znanstvena fantastika: prejšnji sistemi, ki so temeljili na klasičnih procesorjih, so zmogli približno 1.200 simuliranih poletov na uro. Nova švedska superračunalniška infrastruktura pa v enem samem realnem času izvede kar milijardo enournih simuliranih preizkusnih poletov. Algoritem v 60 minutah pridobi več bojnih izkušenj, kot bi jih človeštvo zbralo od bratov Wright naprej.
