Tri številke, ki spremenijo vse: 605 konjev, 4,9 sekunde do stotke, 44.990 evrov. Kitajska Omoda 9 prihaja v Evropo z ambicijo, ki bi jo pred petimi leti označili za smešno – danes pa se nemški inženirji ponoči prebujajo v mrzlem potu. Pa poglejmo, ali zadeva res drži vodo.
Če ste mislili, da je Omoda 9 le še en prijazen, anemičen družinski SUV za prevažanje šolskih torb, ste se zmotili tako močno kot nekdo, ki kupi vegansko klobaso na bencinski črpalki in pričakuje gurmanski užitek. To je stroj, ki hoče prestrašiti vaše sosede z BMW-ji, medtem ko vašo zadnjico razvaja z masažo in hlajenjem.
Od kopij Fiata do globalne prevlade
Znamka Chery, ki stoji za prestižno linijo Omoda, je v devetdesetih začela s proizvodnjo avtomobilov, videti kot bi jih nekdo narisal po spominu na stari Seat Toledo – po neprespani noči. Danes so četrti največji proizvajalec na Kitajskem in prodajo več avtomobilov kot Škoda in Peugeot skupaj.
Omoda 9 je njihov “vstopni” luksuzni salon na kolesih, ki prihaja v Evropo z jasno ambicijo – nemškim znamkam iz rok izbiti precenjene ključe. In po nekaj dneh za volanom vam povem, da ta načrt deluje.
Inženirski presežek: 445 kW (605 KM) čiste moči
Skupna sistemska moč znaša neverjetnih 445 kW (605 hp / 605 KM). Pogon kombinira 1,5-litrski turbobencinski motor s tremi elektromotorji – dvema spredaj in enim zadaj, kar ustvarja inteligenten štirikolesni pogon. Pospešek od 0 do 100 km/h (0–62 mph) opravi v 4,9 sekunde, tristopenjski hibridni menjalnik 3DHT pa samodejno porazdeli moč med mesto, avtocesto in športno vožnjo.
Od kod 605 konjev?
Bencinski motor v večini primerov deluje kot generator za baterijo in elektromotorje. Ko pa pritisnete plin do konca, se preko 3DHT menjalnika mehansko poveže neposredno s kolesi. V tistem trenutku se moč bencinskega motorja in vseh treh elektromotorjev sešteje v brutalnih 605 KM.
“Varčen hibrid in cestna raketa v enem avtomobilu – končno.”
Od Kranja do Jezerskega
Rodil sem se v Kranju, odrastel v senci Kamniških Alp in tiste ovinke do Jezerskega poznam tako dobro, da jih lahko zapeljem zaprtih oči (kar seveda NIKOLI ne počnem, gospod policaj). Ko mi je pred vrata pripeljala 605-konjska kitajska mašina, je bila odločitev samoumevna – Jezersko, takoj.
Foto: Jan Macarol
Foto: Jan Macarol
Foto: Jan Macarol
Vozne lastnosti: Gorska preizkušnja brez sopihanja
Tistih nekaj na pamet naučenih ovinkov je Omoda oddelala brez sopihanja. In to je rečeno zelo resno, saj gre za SUV, ki tehta preko dveh ton in ne bi smel ravno plesati po serpentinah. Pa vendar pleše.
Šasija se drži ceste trdno in predvidljivo. Štirikolesni pogon razdeli moč tako, da v ovinkih nimaš občutka, da se bori proti gravitaciji, pospeški iz ovinka pa so nekaj, kar ti izvabi nasmeh – tih, brez drame, a z brco v hrbet, ki jo pričakuješ od 605 konjev. Adaptivno podvozje dela svoje delo, nagibi karoserije so prisotni, a obvladljivi, zavore pa – presenečenje! – imajo odličen občutek in ne popuščajo niti po več zaporednih zaviranjih v ostre ovinke.
Ko pa sem preklopil v Sport način, se je zgodilo nekaj nepričakovanega: motor se je oglasil. In to glasno – s konstatnim zvokom – delal je elektriko. V načeloma tihem, skoraj brezšumnem avtomobilu je nenadoma zadonel bencinski štirivaljnik, kot bi se zbudil iz dolgega spanca in ugotovil, da ima gasilko v roki. Ni neprijetno, a je kontrast tako močan, da se začneš spraševati, ali si v istem avtu kot pred petimi minutami.
“Omoda 9 ni stroj za lov na rekorde na Mali Planini – je pa presenetljivo sposobna partnerica, ko jo peljete po svojih domačih ovinkih.”
Foto: Jan Macarol
Avtocesta: Tukaj Omoda 9 diha najbolj svobodno
Pravo okolje Omode 9 je avtocesta. Prvih 140 kilometrov proti Gradežu sem se vozil v skorajda popolni tišini – dvojna zasteklitev opravi resno delo, hrup vetra je minimalen, hrup gum komaj zaznan. Če zaprete oči (kar še vedno NE počnite), bi lahko mislili, da sedite v Mercedesovem razredu S. Le da ste plačali četrtino.
Pri 130 km/h Omoda 9 ne sopiha, ne trese se, ne opozarja, da je čas za kavo – vsaj ne če ne zehaš. Je kot luksuzna ladja, ki vas pelje iz točke A v točko B brez čustev – kar je v tem razredu pravzaprav največji kompliment. Adaptivno podvozje požira neravnine, kot bi bile iz mehke gume.
Foto: Jan Macarol
Vonj novega avtomobila: Moj osebni kriptonit
Tu moram biti iskren – motil me je vonj novega avtomobila. Ne tisti prijetni “novo usnje in plastika”, ampak specifičen, prepoznaven vonj, ki ga pri evropskih avtomobilih ne zaznam tako izrazito.
A to je moj problem. Imam namreč specifično nadlogo – za vsak avto si zapomnim vonj kot sommelier vino. V Omodi 9 imaš sicer serijsko vgrajen sistem za parfumiranje kabine s tremi različnimi dišavami, kar zadevo bistveno spremeni – lahko si jo prilagodiš po okusu. Povprečen kupec vonja verjetno sploh ne bo opazil, po nekaj tednih pa tako ali tako izgine. Omenjam pa, ker je poštenje pred kupcem pomembnejše od marketinga.
Infotainment: Daleč od idealnega, daleč od slabih
Sistem zabave in informiranja ni najboljši na svetu, a je daleč od slabih. Na voljo sta dva 12,3-palčna zaslona plus head-up display. Vgrajena je satelitska navigacija, Apple CarPlay in Android Auto pa delujeta brezžično, kar je danes že obvezno. Nekaj stvari zmoti – na primer pretiran nabor menijev in podmenijev – nekaj stvari se je treba navaditi, a je večina logike povsem razumljive.
Res dobro je tudi ozvočenje. Sony branded sistem s 14 zvočniki (vključno s tistimi, vgrajenimi v vzglavnik vozniškega sedeža) je mimogrede razlog, da se ti v avtu ne mudi domov – zvok je bogat, globok in polno zapolni kabino.
Kot zanimivost – v sistem je vgrajen tudi DVR kamera / dashcam, če vstaviš spominsko kartico. Na dva tisoč dolarski konkurenci to iščeš kot doplačilo. Tu pa je kar serijsko. Pikica na “i”.
ADAS sistemi: Kultivirani, ne utrujajoči
Tu je Omoda 9 pozitivno presenetila. ADAS sistemi so dokaj kultivirani in ne utrujajo preveč – pri mnogih konkurentih (vključno z nekaterimi nemškimi premijci) imaš občutek, da se avto skozi celotno vožnjo prepira s tabo. Pri Omodi 9 ne. Oziorma sam nisem bil preveč “tečen” zaradi poseganj.
