Test Zeekr 7GT: najboljši Kitajec brez debate, električni karavan, ob katerem so Nemci vsaj 30.000 evrov predragi
Ko me kdo vpraša, kateri Kitajec je realno najboljši, odgovorim brez pomsileka: Zeekr. In ko sem sedel v Zeekr 7GT, sem razumel, zakaj mi ta stavek nikoli ne bo ostal v grlu. Povrhu vsega to ni še en SUV. To je karavan, bolj natančno Grand Tourer. In to me je razveselilo bolj, kot sem pričakoval.
Iz Zeekra je v Sloveniji, tako kot pri Tesli, praktično nemogoče iztisniti oglaševalski proračun. Trenutno so to bolj evropejci. Zato tale zapis ni plačan in ni nastal v zameno za nobeno protiuslugo. Je pošten vtis o avtu, ki me je na testu presenetil. Tako kot mnoge novinarje pri nas in po svetu.
Zeekr je premijska veja giganta Geely, iste hiše, ki ima v žepu Volvo, Polestar, Smart in Lotus. Znamka je stara komaj pet let. A odpravljati jo zaradi pomanjkanja dediščine je nekako tako, kot bi zavračali digitalni fotoaparat, ker nima zgodovine filma. Spomnimo se znamke BYD: pred nekaj leti je skoraj nihče ni poznal, danes pa je največji proizvajalec električnih avtomobilov na svetu. Naslednji na vrsti bi zlahka bil prav Zeekr.
Foto: Jan Macarol
Karavan, ne SUV: hvala, da nekdo še posluša
Za vsakim novim SUV-jem danes pride še en SUV, za njim pa tretji. Zato je nekaj skoraj uporniškega v tem, da je 7GT eleganten električni karavan - grand tourer. Če v njem zaznate kanček Porscheja Taycana Sport Turismo, niste sami. To je najbrž povsem namerno. Avto je bil namreč zasnovan v Evropi, v Zeekrjevem studiu v Göteborgu na Švedskem, z evropskim voznikom v mislih. In to se vidi na vsakem centimetru.
Na Kitajskem se model imenuje Zeekr 007 GT, a je za Evropo dvojno ničlo tiho izpustil. Gospod Bond ima očitno dobre odvetnike. Ostane torej 7GT.
Foto: Jan Macarol
Zunanjost: karavan, ki se pretvarja, da je kupe
Pri 4,82 metra dolžine je 7GT dolg točno toliko, da deluje impozantno, a ne toliko, da bi ga po mestu prenašali kot omaro. Strešna linija se spusti proti repu kot dobro premišljena laž: znotraj je karavan, od zunaj obljublja kupe. Bočno ima skulpturirane boke, spredaj nizek in oster nos, okoli in okoli pa obvezni svetlobni trak, ki ponoči res zažari. Zeekr znak na zadnji šipi, ki podnevi malce spominja na nalepko, ki bi jo rad odlepil.
Foto: Jan Macarol
Detajl, ki ga imam rad: brezokvirna vrata, ki se odprejo skoraj sama, kot bi imela svojega malega vratarja, in se za vami tudi tiho zaprejo. Avtomatično. Za mojo mero potrpljenja se zapirajo malce preveč umirjeno, a to je pripomba razvajenca, ne kritika. Se jih pa tako navadiš, v prej kot dveh dneh, da je zapiranje vrat kar naenkrat muka.
Notranjost: razred ali dva višje in brez sledu obrabe
Tukaj se je Zeekr odločil zmagati in je zmagal. Kakovost izdelave notranjosti me je presenetila najbolj. Materiali, sestavljanje, občutek pod prsti: nič od tega ne diši po varčevanju. To je kabina, ki bi si jo brez sramu lastila znamka z veliko dražjo značko na volanu.
Foto: Jan Macarol
En podatek mi pove več kot vsi drugi. Testni primerek je imel na števcu skoraj 8000 kilometrov, torej je bil za testno vozilo že pošteno prevožen, a v kabini ni bilo niti sledu obrabe. Nič škripanja, nič obrabljenih robov, nič obledelih površin ali poškodovanega sedalnega dela sedeža. Avto preprosto ni kazal svojih testnih kilometrov in prav to pri njem cenim najbolj. Tudi ne na laku, kjer na sprednjemu delu ni bilo niti ene poškodbe kamenčka. Ravno pri materialih po prvih tednih uporabe marsikateri tekmec tiho pade na izpitu.
Prostora je v izobilju. Zadaj bi brez težav sedel voznik, velik 190 centimetrov, in se počutil odlično. Panoramska streha je serijska po vsej paleti in vožnjo pod modrim nebom naredi za razred prijetnejšo. Za družine je poteza leta pritrdišče Isofix tudi na sprednjem sovoznikovem sedežu, ne le zadaj. Malenkost, ki v vsakdanu spremeni marsikaj.
Foto: Jan Macarol
Pa bodimo pošteni. Kot pri skoraj vseh avtomobilih danes je veliko funkcij skritih v zaslonu, zato bo nekaj brskanja. Na srečo so tu bližnjične tipke in nastavljivi gumbi, tako da si svet lahko urediš po svoje. Infomatični sistem je res "bogat" funkcij pa več kot pri konkurenci. Zato je včasih potrebno kakšen nivo preveč v globino.
Dve stvari me v vsakdanu vseeno zmotita. Prva je klimatska naprava, ki je nisem povsem osvojil. Ne glede na to, kako sem jo nastavljal, mi je bilo ali prevroče ali premrzlo, pravega ravnovesja pa nisem našel, čeprav sem se z njo ukvarjal dlje časa. Pri domačem Mercedes-benzu primerljivega cenovnega razreda to dela še vedno bolje. Verjamem, da je stvar navade, a na testu me je motila. Druga stvar je brezžično polnjenje telefona. Ležišče ima sicer hlajenje, a se je telefon vseeno segreval in se polnil počasneje, kot sem vajen. Navajen sem, da iz avta stopim s polnim telefonom. Tokrat ni bilo tako. Lahko pa je kriva moja res izdatna zaščita pametnega telefona iPhone 17.
Foto: Jan Macarol
Zvok in tehnologija: najboljši zvočni sistem v industriji
Če me kaj v tem avtu resnično navdušuje, je to zvočni sistem Zeekr Sound. Zame je najboljši v industriji, pika. To je edini avto letos, ki bi ga brez oklevanja priporočil resnim avdiofilom. Natančen, prostoren, dovolj glasen, ko mora biti, in dovolj niansiran, da slišiš stvari, ki jih v drugih avtih pogrešaš. Že sam po sebi skoraj upraviči večerni ovinek okoli mesta samo zato, da še enkrat zavrtiš najljubšo skladbo. Nastavitev je namreč več kot na mešalni mizi. Dejansko preveč.
Informacijsko-zabavni sistem in spremljajoča aplikacija sta med najboljšimi, kar sem jih preizkusil. Sistem je hiter, logičen in ne izgublja časa z animacijami. Aplikacija na telefonu deluje, kot bi jo programiral nekdo, ki telefon dejansko uporablja. Polovica avtomobilskih aplikacij še danes ne ve, ali je povezana ali ne. Zeekrjeva ve.
Foto: Jan Macarol
Posebno poglavje si zasluži projekcijski zaslon (head-up display), ki sodi med najboljše, kar jih danes premore avtomobilska industrija. Projekcija na vetrobran je razdeljena na tri območja: levo so omejitve in trenutna hitrost, na sredini je pregled prometa okoli tebe v slogu Teslinega zaslona, desno pa navigacija z naslednjim zavojem in uro prihoda. V gostem prometu je sprva skoraj preveč informacij, po nekaj urah pa postane naravnost odličen. Najboljši. Preseneča tudi resolucija in način projekcije.
Sem spadajo tudi asistenčni sistemi, ki znajo biti včasih malce preveč pozorni. Radi te opomnijo, radi popravijo, radi povedo svoje. A roko na srce, to je danes stalnica pri vseh, ne posebnost Zeekra. Sistem je sicer med naprednejšimi: na Kitajskem ima celo dovoljenje za vožnjo brez rok na volanu, kar naj bi postopoma prišlo tudi v Evropo.
Pomembno: še vedno Kitajci naprmer v tej skupini še nimajo tako dobrih "laserskih" multibeam luči. Tempomat sicer odličen, a sem vozil že boljšega, naprimer v BMW ali Mercedes. Torej mikro malenkosti, ki se dajo urediti tudi s programjem. Ki še vedno niso številka ena industrije. Vsaj ne ta hip.
Foto: Jan Macarol
Pod pokrovom: 646 konjev in polnjenje, ob katerem spiješ kavo
Zdaj pa številke in te niso za šalo. Paleta se začne pri različicah Core in Long Range z zadnjim pogonom in 221 kW (300 KM), ki do 100 km/h potrebujeta okoli 5,3 sekunde. Vrh pa je testirani Privilege AWD z dvema motorjema: 475 kW (646 KM) in 710 Nm navora na vseh štirih kolesih.
Rezultat je pospešek od 0 do 100 km/h v 3,3 sekunde in končna hitrost 210 km/h. Da bo jasno, kaj to pomeni: 3,3 sekunde je približno toliko, kot je za isti šprint potreboval eden najbolj čaščenih superšportnikov vseh časov, McLaren F1. Le da ima tale Zeekr pet sedežev, velik prtljažnik, prostor za nakupovalne vrečke in psa. In stane pod 60.000 evri.
Ionity - res hitro polnenje.
Pod podom sedi baterija s kapaciteto okoli 100 kWh (uporabnih približno 97 kWh), ki po standardu WLTP omogoča 558 km dosega. Cenejši Core nosi zanimivo 75-kilovatno LFP-baterijo, ki jo Zeekr imenuje "zlata baterija": gre za prvo LFP-celico, zasnovano za 800-voltno arhitekturo, kar je pravi mali tehnološki dosežek. (novost) Prav ta arhitektura omogoča osupljivih 480 kW enosmernega polnjenja. Manjša baterija zmore od 10 do 80 odstotkov v približno 13 minutah, testirana večja pa v okoli 16 minutah. Toliko časa potrebuješ, da spiješ kavo in preveriš telefon. Izmenično polnjenje zmore 22 kW, avto pa serijsko podpira tudi sistem V2L, kar pomeni, da 7GT po potrebi postane precej resna premična polnilna postaja - powerbank.
Zanimivost z mojega testa: iz domače polnilne postaje je potegnil kar 13 kW, kar je do zdaj rekord med vsemi avtomobili, ki sem jih polnil doma. Poraba se je gibala okoli 18,3 kWh na 100 km, kar je za tako težak in tako hiter avto povsem spodobno. Pozimi bomo prebili 20 kWh na 100 km. A to je še vedno dobro. Ni pa "popolno" ali več kot odlično.
Vožnja: zabaven, a ne športen, in to je pošteno
Podvozje je resno delo. Spredaj dvojne prečne roke, zadaj večvodilna prema, povrhu pa aktivno zračno vzmetenje, ki na avtocesti zna spustiti karoserijo za boljši izkoristek. Avto zanesljivo leži na cesti in je predvidljiv, brez pretiranega nagibanja v ovinkih. Tudi moj test opozarjaja, da zadek ob bolj živahnem dodajanju plina postane malce nemiren, s kančkom prekrmarjenja, a v vsakdanji vožnji o tem ni sledu. Situacija se mi je pripetila tudi celo pri hitrosti okoli 100 km/h ko sem pohodil plin in je avto zaplesal, kot bi pospeševal iz 0 km/h.
V športnem načinu je 7GT naravnost zabaven. Potiska te v sedež, se odziva, zna nasmejati. Ampak zabaven in športen nista isto. Ta avto ni pravi športnik. Njegova masa se pozna na zaviti cesti. Krmiljenje je v udobnem načinu zame prelahko in preveč asistirano, v športnem pa se prijetno zategne in ponudi več občutka. A ne prav športno. To ni "Porsche". Do tu mu manjka še precej. Tudi ni BMW. Je pa na trenutke blizu. Predvsem, ko se peljete naravnost.
Foto: Jan Macarol
Teža je resnična: 2405 kg je veliko železa, a za stokilovatno baterijo to niti ni presenetljivo. V praksi to ni problem, je pa značaj. 7GT je karavan, ki zna biti hiter, ne pa dirkalnik, ki bi se pretvarjal, da je karavan. Če to veš vnaprej, te nič ne razočara. Škoda le, da med štirimi voznimi načini ni povsem individualnega, kjer bi si vse skupaj nastavil po svoje. "Ali" pa ga v množici funkcij nisem "pogruntal". Teden testa je velikokrat premalo.
Prostor in praktičnost: oči lažejo, številke ne
Prtljažnik meri 456 litrov, kar je pošteno, a ne rekordno. Za Audijem A6 Avant in Volkswagnom ID.7 Tourer nekoliko zaostaja, je pa tako rekoč enak Mercedesovemu CLA Shooting Brake. Ko podreš zadnja naslonjala, prostornina naraste na okoli 1390 litrov, s čimer prehiti Mercedesa in se približa Audiju, medtem ko VW ostaja neuklonljivi prvak tovorjenja. Spredaj je še kompakten sprednji prtljažnik (frunk), manjši od Audijevega in Mercedesovega, a večji od Volkswagnovega, pod prtljažnikom pa priročen predal za kable. Velik, uporaben, družinski.
Foto: Jan Macarol
Cena in dostopnost: tu se zgodba prelomi
Osnovna cena testiranega Zeekra 7GT Privilege AWD je 58.490 evrov. Zdaj pa poglejmo čez mejo: Nemci s podobnimi lastnostmi so vsaj 30.000 evrov dražji. Preberite še enkrat. Ne pet, ne petnajst. Vsaj petdeset tisočakov. Za primerjavo: Audi A6 e-tron Avant se v tujini začne krepko čez 60.000 evrov, in to preden dopišeš opremo, ki jo Zeekr ponuja serijsko. Cena povprečno slabo opremljenega je hitro 90.000 evrov, mogoče komplementarnega po "primerljivih lastnostih".
Tudi moj projekt Throttly, ki hladno analizira samo podatke, med 281 avtomobili v katalogu postavi Zeekr 7GT na sam vrh za model long range RWD. Ne zato, ker mi je všeč. Ker enostavno zmaguje po vseh segmentih naenkrat. Torej po čistem algoritmu.
Bi ga priporočil in komu?! Tistemu, ki hoče največ električnega avtomobila za svoj denar, ki mu je vseeno, kaj piše na znački, in zna ceniti karavan namesto SUV-ja, notranjost brez sledu obrabe, dober zvok in pametno tehnologijo. Komu ga odsvetujem? Voznemu puristu, ki išče ostrino pravega športnika, in tistemu, ki potrebuje logotip, ki ga sosed prepozna na daljavo.
Pošteno je treba povedati tudi tole: pravega športnega značaja tu ni, teža se pozna, asistenčni sistemi so lahko sitni, klimatske naprave nisem povsem osvojil, brezžično polnjenje pa je telefon polnilo prepočasi. A to so pripombe, ne napake. Pod njimi je avto, ki je izjemno izdelan, hiter, dolgega dosega in nesramno dobro opremljen za svoj denar. Tudi po nekaj urah za volanom vem, da bi z njim brez pomisleka naredil dolg road trip. Kot sem ga z njegovim bratom Zeekr 7x.
Zeekr 7GT ni popoln, je pa zelo blizu temu, kar si predstavljam pod popolnim avtom - za ceno na trgu. In je eden redkih pravih dokazov, kako daleč so Kitajci prišli v končnem izdelku. Ne na papirju, ampak v avtu, ki ga voziš vsak dan in ki po skoraj 8000 kilometrih deluje kot nov. Dolgo smo govorili, da Kitajci prihajajo. Ta avto pove, da so tu. In je točno ta simbol.
Za 58.490 evrov dobiš toliko avta, da nemška konkurenca s podobnimi lastnostmi računa vsaj 30.000 evrov več. Zato ostajam pri odgovoru, ki ga dam vsakič, ko me kdo vpraša, kateri Kitajec je najboljši: Zeekr. Brez debate. Trenutno.
Audio · SLO1:56
Poslušaj članek
Glas: Jan Macarol
0:00
−1:56
Galerija
Ekskluzivni vpogled
27Slik
Klikni na fotografijo za celozaslonski pogled in podrobnosti.