Vaš avtomobil vas opazuje: raziskava razkrila, komu vse sodobna vozila pošiljajo vaše podatke

• Nissan Ariya – električni križanec, ki strogo ločuje vožnjo od digitalnega vohunjenja;
• Land Rover Range Rover – britanski prestiž, ki očitno še vedno ceni aristokratsko diskretnost;
• Mercedes-Benz EQS – tehnološki paradni konj iz Stuttgarta, ki svoje podatke zadrži zase;
• Buick Envista – cenovno dostopen model, ki dokazuje, da zasebnost ni nujno rezervirana le za najdražje.

»Avtomobili so postali najslabša kategorija potrošniških izdelkov z vidika varovanja zasebnosti, saj zbirajo podatke o vsakem vašem pospešku, zaviranju in natančni lokaciji.«

Izgovori proizvajalcev: »Saj ste sami kliknili ‚strinjam se‘«

Ko so raziskovalci predložili ugotovitve avtomobilskim velikanom, so bili odgovori precej predvidljivi. Od 18 kontaktiranih podjetij jih je odgovorilo 14, večina pa se je sklicevala na drobni tisk v svojih splošnih pogojih poslovanja. Trdijo, da so vsi prenosi podatkov v skladu s pogodbami s partnerji, kot so Alphabet, Amazon, Meta in Mapbox, ter da te pogodbe prepovedujejo zlorabo osebnih podatkov. Japonska Honda je na primer številko VIN sprva označevala kar kot komercialni podatek za trženje, a je po posredovanju raziskovalcev napovedala popravek te prakse.

Pet proizvajalcev se je izgovarjalo na spletne brskalnike, vgrajene v infozabavne enote, sedem pa jih je krivdo preprosto zvalilo na voznika. Po njihovem mnenju bi moral vsak kupec pred poslušanjem glasbe sam prebrati zapletene pogoje uporabe aplikacij, kot sta Spotify ali Googlov operacijski sistem. Še posebej cinično pa je ravnanje znamk, kot sta Tesla in Rivian, ki voznike neposredno opozarjata, da bo izklop telematike in deljenja podatkov povzročil občutno poslabšanje delovanja funkcij vozila.

Kje je meja med povezljivostjo in nadzorom?

Seveda ne smemo vreči puške v koruzo in trditi, da je tehnologija zgolj slaba. Povezanost vozila prinaša nesporne prednosti: ogrevanje kabine na daljavo pred zimsko vožnjo, navigacijo z živimi prometnimi podatki, brezžične programske posodobitve in optimizacijo polnjenja baterije s hitrostmi krepko prek 150 kW. Zaradi vsega tega so sodobni avtomobili hitrejši, varnejši in neprimerljivo udobnejši kot kadarkoli v zgodovini. Težava nastane takrat, ko se meja med udobjem in neprostovoljnim nadzorom popolnoma zabriše.

Avtomobilski proizvajalci odkrito priznavajo, da v programsko opredeljenih vozilih vidijo neskončen vir novih naročniških prihodkov in donosne prodaje podatkov bankam ter zavarovalnicam. Če pa je edina izbira kupca ta, da ob varovanju lastne zasebnosti izgubi polovico funkcionalnosti avtomobila, za katerega je odštel 50.000 evrov ali več, potem imamo opravka z resno krizo zaupanja. Vozniki si zaslužijo preglednost in preprosto stikalo, ki reče: »Pusti me pri miru in me preprosto pelji.« Za tiste, ki si želijo sodoben električni pogon brez sleherne digitalne sledi, pa očitno ostaja le še čakanje na kakšne povsem analogne posebneže, kot je napovedani Slate pickup.