Majda Debevc. Brandy. Doutníky. Potěšení. Kultura. A umění. Prolínání dějin. Tradice. Čerstvý vítr. Roky a roky. Hlaveň. Vůně. Chuť. Smysl. Závratě. Zvědavost. Zkoumání. Vyhledávání. Dokonalost. Mohli bychom pokračovat dál a dál. Protože svět lihovin a prémiových doutníků je světem takové šíře, že není možné se naučit všechno. V tomto světě se každý den něco nového vyvíjí, každý den něco upadá v zapomnění a každý den se něco zapisuje mezi hvězdy. Ale nic se nestane za den. Je to pomalé umění, které vyžaduje roky bádání a roky odpočinku.
Leta nazaj, v času Jugoslavije, ko še nihče ni vedel veliko o kulturi pitja žganih pijač, je Majda Debevc hodila v Trst in Ancono. Pa ne po krpice, temveč po koření, čaje in cenjene steklenice duchy. Danes lahko večino tega dobimo v Sloveniji. Tudi po njeni zaslugi. Majda Debevc je izjemna strokovnjakinja, ki se najbolje počuti v družbi vína, duchy a cigar. Ta svet je spoznala spontano, ko je delala v zunanji trgovini in so ji bile pač žgane pijače bližje kot parfumerija. Takšna, kot je, se v vsako stvar skuša poglobiti do potankosti. Pri tem ljubi zgodovino in obožuje filozofijo. Vse to se v svetu žganic močno povezuje in ni čudno, da jo je ta svet zasvojil.
Pravi, da se tovrstne pijače ne imenujejo zastonj “spirits”. Ne gre za kemijo, gre za umetnost, filozofijo in človeško roko. Najbolj se je poglobila v viskije, konjake in rume. Izjemno ceni škotski viski in pravi, da je ni pijače na svetu, ki je tako raznolika, a hkrati je vse točno predpisano, kako mora biti. Ceni, da spoštujejo tradicijo in so hkrati tako inovativni in neobremenjeni. Njeno strast, spoštovanje in znanje so opazili tudi pri združenju škotskih proizvajalcev viskija, kjer so ji leta 2003 podelili časten naziv “The Keeper of the quaich“. Naziv podeljujejo po zelo strogih pravilih poznavalcem viskija, ki so zaslužni za širjenje kulture pitja viskija in Škotske. Če bi bila omejitev nebo, bi predvsem veliko potovala. Želi si na Karibe, v domovino ruma. In na Japonsko, kjer so razvili popolnost viskija. Gre za škotski stil, ki so ga izjemno natančni Japonci razvili do perfekcije. Tudi tega po njeni zaslugi lahko poskusimo v Sloveniji. Ker nebo ni omejitev, veliko spremlja splet, včlanjena je v različne klube, vrhunske steklenice pa naroča preko spleta. Navdušuje vse, s katerimi se pogovarja. Je upokojena, vendar le formalno. Vodi delavnice, stalno se uči, bere, raziskuje. Doma ima eno tako staro hišo. Kjer bo morda nekoč “club”, za njeno dušo. Za prave ljubitelje dobre žganice in plemenitega tobaka. Za tiste, ki si znajo vzeti čas. Kajti danes, kot pravi, je to problem. Ne vzamemo si časa in zato gre vse kar tako, mimo nas.
Ker o vinu govori že vsak in čeprav je Majda Debevc tudi izjemna strokovnjakinja za vino, sva se tokrat pogovarjali o žganih pijačah. Zase pravi, da je malo »žleht«, izkaže se predvsem kot zgovorna, neposredna, radovedna in zanimiva sogovornica.
City Magazine: Žgane pijače in cigare so moška stvar, likerji ženska. Drži?
Majda Debevc: S tem se absolutno ne strinjam! Zakaj vedno ženskam tiščijo sladke stvari? Ženske prekleto dobro znamo, vemo in čutimo dobre stvari – in te niso zgolj sladke!
“Žgane pijače se ne se ne imenujejo kar tako “spirits”
City Magazine: Vaša najljubša žganica?
Majda Debevc: Še vedno čakam na najljubšo pijačo. V vsaki vrsti žganih pijač vedno znova odkrivam nove dimenzije. Ta svet se spreminja, saj ne stoji pri miru. Konjak je danes čisto druga pijača, kot je bil pred tristo ali pred sto leti. Nikoli se ne obremenjujem z ”najboljšimi stvarmi.”
City Magazine: Je cena pri žganih pijačah sorazmerna s kvaliteto?
Majda Debevc: Ni nujno, da je dražje vedno boljše. Cena je odraz več dejavnikov. Prišteti moramo marketinške aktivnosti in vloženo delo. Nikoli ne bom trdila, da je dvajset let star viski boljši od petnajst let starega iste blagovne znamke. To ni res. Najboljši viski je tisti, ki je vam všeč. Ampak zakaj je starejši dražji? Zamislite si, da je petnajst let tekočina v sodu in to je najmlajši del tiste steklenice. To ”stanje” mora nekdo plačati. Ni nujno, da je starejši in dražji viski boljši, je pa vsekakor drugačen.
City Magazine: Kako razvita je kultura pitja žganih pijač pijač pri nas?
Majda Debevc: Zelo slabo. Imamo peščico velikih poznavalcev, ki znajo uživati v žganih pijačah. Večina pa žal pije tisto, kar je ”in”, kar jim nekdo priporoči, kar velja za dobro in kar je navsezadnje najbolj marketinško predstavljeno. Naši potrošniki žganih pijač so rezultat marketinga. Pogrešam pa raziskovanje. Izbire je ogromno, zakaj potem vedno znova izberemo isto steklenico?
City Magazine: Vi, raziskujete?
Majda Debevc: Raziskujem vedno in znova. Naj gre za steklenico žganice ali za novo marmelado na trgovski polici. Če ne poskusiš, ne moreš vedeti.
City Magazine: Kdaj si privoščite kozarček žganega?
Majda Debevc: Ko se počutim dobro. Ne iščem posebnih priložnosti. Jaz sem priložnost, življenje in trenutek sta priložnost. Zakaj bi morali vedno nekaj čakati? Z možem že dolgo ohranjava tradicijo, da ob vikendih pred kosilom spijeva martini dry. Obožujem stare klasične koktajle. Na poletni terasi si težko predstavljam kaj boljšega kot ohlajeni gin tonic z zeleno limeto in modro prozorno pijačo v orošenem kozarcu. Poleti tudi veliko mešamo osvežilne koktajle s peninami.
City Magazine: Prižgete zraven cigaro?
Majda Debevc: Absolutno! Ampak zato moram imeti čas. Cigaro si sem in tja privoščim tudi v družbi vina, ne le žgane pijače.
City Magazine: Začenja se sezona druženja na odprtih terasah. Kakšna se vam zdi ponudba?
Majda Debevc: Na poletnih terasah, tako na obali kot drugod po Sloveniji, predvsem pogrešam več vina na kozarec. Ni ga lepšega poleti kot hladen požirek belega vina v zarosenem kozarcu … Zvečer pogrešam več raznovrstne ponudbe žganih pijač, več vrst viskija, več vrst ruma … Ali smo Slovenci res tako nezahtevni pivci, kot so skromno založeni naši bari? Zelo sem pa vesela, da napreduje ponudba mešanih pijač.
City Magazine: Se vam zdi, da je katera pijača po vašem mnenju v zadnjih letih posebej izskočila na slovenskem trgu?
Majda Debevc: Seveda, vsem dobro znani Aperol Spritz, ki je pri naših sosedih Italijanih pa tudi drugod po Evropi že več kot dve desetletji nepogrešljiv spremljevalec gostinskih teras. Aperol je fenomen, ki ga na slovenskem trgu zelo dobro neguje podjetje Mabat int., d. o. o.
City Magazine: Vino in hrana – vsekakor. Pa žgane pijače in hrana?
Majda Debevc: Tudi! Žgana pijača je bolj koncentrirana, zato ni primerna za pitje z glavno jedjo. Se pa žgana pijača izjemno lepo zlije s suhimi jedmi, kot je na primer sir, pa tudi k sladicam gre lepo. Vino in čokolada na primer gresta skupaj samo v izjemnih primerih, žgane pijače pa brez težav. Konjak in čokolada sta čudovit par. Ali pa dimljen viski in sir s plemenito plesnijo. In pa tobak z žganicami. Ampak za to potrebujemo predznanje, ne moremo vsega povprek mešati. Treba je raziskovati in se učiti, da lahko uživamo v popolnosti.
