Mezi kanály Nizozemska

Kar 12 milijonov jih je na Nizozemskem in kot dežela kolesarjev, kakor jo mnogi imenujejo, se lahko pohvali s 17.000 kilometri odlično urejenih kolesarskih poti. Obisk večjih mest, kot so hedonistični Amsterdam, umetniški Haarlem, kraljevski Den Haag, moderni Rotterdam in druga, je prav posebno doživetje. Če pa želimo spoznati podeželsko naravo Nizozemske, najemimo kolo, kupimo zemljevid in se popeljimo med nasipi, kanali, travnatimi ravnicami in neskončnimi morskimi sipinami. Številne plovne reke in kanali omogočajo ladijski promet in so odličen dodatek k turistični ponudbi. Tako se lahko odločimo za križarjenje po rekah in kanalih ter z ladijskega trupa opazujemo pokrajino, ljudi, arhitekturo. Odplujmo po reki Vecht, ob kateri so “posejani” prelepi domovi bogatašev, ki nam razkrivajo, kakšno je bilo življenje teh srečnežev iz 18. in 19. stoletja, ki so kupili zemljo ob reki, da bi se umaknili vrvežu večjih mest. Z reke lahko vidimo kar nekaj gradov. Nekateri so odprti za turistični obisk ali preurejeni v hotele. Obiščimo grad Muiderslot ob izlivu Vechta, ki je eden izmed najbolje ohranjenih srednjeveških gradov. Mlini na veter se dvigajo nad hipnotično ravnino in spominjajo na stare čase. Nekateri sicer še delujejo, vendar so jih večinoma že nadomestile moderne črpalke in ostala mehanizacija v nikoli končani bitki, ki jo prebivalci bojujejo z vodo.

 

Seveda je obisk vsaj kakšnega nizozemskega mlina obveznost za vsakega ljubitelja romantike starih časov. Očarljiva pokrajina mlinov v Kinderdijku je edinstvena na svetu in njenih 19 mogočnih mlinov je vpisanih v Unescov seznam svetovne dediščine. Severozahodno od Amsterdama, ob reki Zaan, je bilo včasih kar 500 mlinov. Danes so od dvanajstih, kolikor jih je ostalo, štirje obnovljeni v vasici Zaanse Schans. Tam si lahko ogledamo tudi, kako Nizozemci izdelujejo svoje slavne cokle in seveda sir ter značilno kositrno posodje. Mnoge turistične vasice nam rišejo življenje in navade preteklosti. Marken je ljubka obalna vas, nedaleč od Amsterdama, z muzejem in turističnimi prodajalnami. Najboljši način, da pridemo v stik z njeno zgodbo je, da se preprosto sprehodimo po njenih ozkih ulicah. Največji nizozemski nacionalni park je Hoge Veluve. Celodnevno potepanje po parku je prijetno doživetje in če nimamo svojega kolesa, si izposodimo izmed slavnih belih parkovnih koles. Park sta leta 1914 ustanovila bogata zakonca Anton in Helene Kröller-Müller. On je želel lovišče, ona muzej, dobila sta oboje. Obiščimo njun muzej z odlično zbirko umetnin ter veličastno Antonovo lovsko kočo. Desetine in desetine kilometrov nizozemske obale je posejanih z modernimi letoviškimi naselji, ugnezdenimi med svetle peščene sipine. Priljubljeni Scheveningen v bližini Den Haaga in živahni Zandvoort s poznanimi restavracijami z morsko hrano ponujata obilico možnosti za zabavo, sprostitev ali zapravljanje.

Pod zuby
Nizozemci običajno večerjajo zgodaj, okrog šeste ure, zato bodimo pripravljeni, da po deseti uri zvečer najverjetneje ne bomo dobili večerje. Avtentične nizozemske jedi poiščimo v restavracijah z znakom Neerlands Dis. Dober primer tipične nizozemske hrane je erwtensoep, gosta grahova juha, ali hutspot, krompirjeva enolončnica, ki jima pogosto dodajo šunko ali klobaso. Sta dovolj močni, da nas pogrejeta v vlažnem in hladnem vremenu. Za kosilo si privoščimo pannekoeken, palačinke, pogosto polnjene s sirom ali šunko. Pridružimo se številnim Nizozemcem, ki si ob dopoldanski kavi privoščijo hapjes, manjše sladke prigrizke vseh vrst. Povsod po Nizozemski je vedno na voljo sveža morska hrana. Konec maja in v juniju si je nujno potrebno privoščiti pojedino slanikov. Takrat se vsi veselijo prvega ulova slanikov v sezoni, katerega del gre vedno kraljici, ostalo pa restavracijam. Privoščimo si porcijo tako imenovanih zelenih slanikov kar na ulici. Če pa si želimo bolj prefinjenih kulinaričnih užitkov, se odpravimo v Oud Sluis, ki je zagotovo ena izmed najbolj modnih nizozemskih restavracij. Lastnik Sergio Herman s svojimi 35 leti že spada med najbolj opazne evropske kuharje. Restavraciji je prislužil tri Michelinove zvezdice in slovi po tem, da z neverjetnim občutkom preproste lokalne morske jedi pretvarja v mojstrovine, vredne okušanja. V živahnem Scheveningenu zavijmo še v restavracijo Le Cirque, v kateri s svojo ekipo ustvarja Robert Kranenborg, dobitnik številnih kulinaričnih priznanj, ki z odličnim poznavanjem tradicionalne kuhinje in z domiselnostjo drzno postavlja nove meje v svoji stroki. Na Nizozemskem ne gre brez piva. Poleg običajnih znamk, kot so Amstel, Heiniken, Grolsch, Brandt, Breda, Oranjebook in Skol, lahko poskusimo tudi kaj drugačnega, na primer belo pivo, witte, ki je nekoliko bolj sladkega okusa.

Pro marnotratníky
Vsako večje nizozemsko mesto ima svoj “nakupovalni biser”. Najelegantnejša nakupovalna ulica v Amsterdamu je P. C. Hooftstraat, kjer nakupuje vsa nizozemska estrada. Za modne zanesenjake je obvezen tudi obisk Maastrichta. Njegova ulica Stokstraat v starem mestnem jedru je v samem vrhu modne ponudbe. Den Haag ima svoj Noordeinde, v samem središču tega kraljevega mesta pa so nedavno odprli nov nakupovalni predel, imenovan “Haagsche Bluf”. “Bluf” ponuja najboljše od najboljšega, njegova zanimivost pa je, da so stavbe z lepimi starinskimi fasadami samo na videz stare. So namreč na novo zgrajene popolne replike hiš, ki jih sicer vidimo v starem mestnem jedru Den Haaga. Brez sira na Nizozemskem preprosto ne gre, zato si priskrbimo zalogo njihovih najbolj poznanih sirov, kot sta na primer gavda ali edamec. Sir lahko sicer kupimo povsod, vendar je posebno doživetje obisk tradicionalnih sirnih tržnic v mestih Edam, Gouda ali Alkmaar, na katerih bomo doživeli prodajo sira, kakršna je bila v srednjem veku. Precej bolj moderna tržnica sira je v mestu Woerden, letos pa se odpira nova tržnica sira v mestu Hoorn. Ves svet pozna nizozemske lesene cokle in čeprav na pogled okorne, so za hojo prav udobne. Priskrbimo si kakšen lepo dekoriran par v Rattermanovi tovarni čevljev v mestu Amstelveen blizu Amsterdama ali v kakšni turistični vasici, kot so na primer Zaanse Schans, Vollendam ali Marken.

Noční život
Kar nekaj svetovno znanih didžejev, kot so Armin van Buuren, Ferry Corsten in Michel de Heij, in med njimi najbolj znan ter številka dve na mednarodni lestvici, DJ Tiestö, prihaja z Nizozemske. Obisk katerega izmed številnih nočnih klubov in ples do popoldneva naslednjega dne je lahko dobrodošla popestritev našega potovanja. Popularni klub Off _corso ali štiri nadstropni The thalia lounge z V. I. P. sobo v središču najmodernejšega mesta Nizozemske, v Rotterdamu, bosta zagotovo izpolnila naša pričakovanja. Paard van Troje − Trojanski konj v Den Haagu je klub z dolgo zgodovino delovanja, pa kljub temu še vedno velja za enega izmed najboljših in najbolj vročih “ponočnjaških svetišč”.

Pobyt
V pisani in domiselni paleti ponudb bivanja na Nizozemskem lahko izbiramo med spanjem na številnih barkah, ki križarijo po kanalih in rekah, v kmečkih hišah, gradovih ali kampih. Za tiste, ki se ne bojijo višine, bo zagotovo posebno doživetje prenočevanje v svetilniku v Harlingenu. Širokega razgleda na cerkvene zvonike in svetilnike frizijskih mest in vasi v polmraku prihajajoče noči ne bomo nikoli pozabili. Nizozemci se ponašajo tudi z najmanjšim hotelom na svetu, ki je proslavil ime skromnega mesteca Enrun, kjer se nahaja. Rezervirajmo si njegovo edino sobo … Neskromno ime tega ljubko neznatnega hotela pa je Grand Hotel de Kromme Raake. Vse romantike bodo navdušili gradovi, ki so danes preurejeni v udobne hotele. Duin & Kruidberg Country Estate, ki stoji v prelepem nacionalnem parku Zuid Kennemerland blizu Haarlema, je hotel s petimi zvezdicami in restavracijo à la carte, ki se lahko pohvali z eno izmed najodličnejših vinskih kart na svetu. Vesela novica za vse, ki iščejo poceni nočitve v najmodernejše oblikovanih prostorih, je letošnja otvoritev nove verige hotelov, imenovanih Qbic, ki spadajo v skupino hotelov hi-tech low budget. Hotelom, ki se bodo odprli junija v Amsterdamu in jeseni v Maastrichtu in Antwerpnu poznavalci napovedujejo, da bodo postali prava evropska modna zapoved.

Co se děje
Od spomladi in vse do poznega poletja vsa pomembnejša mesta praznujejo poklon cvetoči kulturi in umetnosti. Posebno meseca junija jih je toliko, da moramo resno premisliti, katerega dogodka se bomo udeležili. Vsakoletni holandski festival, ki traja od 29. maja do 24. junija in bo letos že šestdeseti po vrsti, je pravi praznik plesa, literature, vizualne umetnosti, teatra, filma in glasbe. De Parade v Rotterdamu, ki se odvija od 21. junija do 1. julija, je živa panorama umetnosti, magije in gledaliških spektaklov. Največji evropski pop festival, imenovan Parkpop, se odvija 24. junija v Den Haagu. Julija pa je za ljubitelje glasbe obvezen obisk jazz festivala v Den Haagu, ki velja za največjo svetovno jazzovsko poslastico. Julija, natančneje 07. 07. 07, se bo amsterdamski Ajaxov stadion ArenaA spremenil v največji dance klub v Evropi. Dogodka, imenovanega Sensation White, se vsako leto udeleži nič manj kot 35.000 obiskovalcev.