Pomislite, koliko stvari na svetu se je spremenilo v zadnjih 10 letih. Kako hiter je tehnološki razvoj in kako zelo se spreminjamo kot družba. Zdaj pa pomislite na šolo in se vprašajte, kakšna je ta šola danes in dobili boste odgovor: nič kaj drugačna od šole, ki ste jo obiskovali pred 30, 40, 50, 60 …. 100 leti.
Mnogi strokovnjaki že leta izpostavljajo, da je šolski sistem tisti, ki bi moral naše otroke pripravljati na drugačno prihodnost. Prihodnost, o kateri ne vemo veliko, a se zdi, da korenito spreminja naš svet, kulturo in načine dojemanja družbe. Šolo, kjer je otrokom dovoljeno delati napake in se iz njih učiti. Ena od teorij namreč pravi, da se vsi rodimo kot izjemno kreativni, a to kreativnost skozi leta izgubimo oziroma jo v nas v veliki večini ubije šolski sistem, ki je zaradi svojih spon in vpetosti v toge okvire ne spodbuja, temveč zatira.
Znameniti slikar Pablo Picasso je nekoč izjavil, da se vsi otroci rodijo kot umetniki, težava pa je ostati umetnik, medtem ko odraščamo. In trditev mnogih strokovnjakov je, da se ne vzgajamo in rastemo v kreativnost, temveč jo izgubljamo v sistemih, ki kreativnosti ne dovoljujejo in jo celo kaznujejo oziroma to kreativnost prevzgajajo.
Šolski sistem, kot ga poznamo danes, smo ustvarili za začetku industrijske revolucije in je v osnovi ostal takšen do današnjih dni. V naslednjih letih bo na svetu diplomiralo na milijone novih študentov z različnimi stopnjami vrhunskih izobrazb, različnimi certifikati, diplomami …, in v tej poplavi oziroma inflaciji diplomirancev so diplome v hipu in praktično čez noč postale popolnoma nepomembne. Zaposlovalci namreč iščejo nekaj več in večinoma to, za kar šolski sitem otrok ne pripravlja. Iščejo tiste, ki znajo razmišljati s svojo glavo in videti svari drugače od povprečja.
In kje so rešitve, ki jih potrebujemo starši danes? Mnogi strokovnjaki se zavedajo problematike in začenjajo učiti starše prijemov pri vzgoji, ki jim bodo pomagali ohranjati otroško kreativnost in razvijati potencial. Norveški pedagog in mednarodni predavatelj Godi Keller tako v svojih predavanjih staršem poskuša pokazati pasti šolskega sistema in kako pomagati otrokom, ki v tem šolskem sistemu niso uspešni, ker niso dovolj povprečni, a so mogoče na marsikaterem drugem področju nadpovprečni. Težava je, da zaradi ran ob neuspehih tovrstni otroci velikokrat podležejo pritiskom in jim zaradi izgubljene samozavesti nikoli prav zares ne uspe. Zato je izjemno pomembna vloga staršev, ki morajo svojim otrokom vlivati veliko mero zdrave samozavesti in v njih prepoznavati in nikoli zatirati talentov nebo izraženih želj. Ste že kdaj svojemu otroku rekli: nikoli ne boš plesalec, športnik …? Potem pomislite znova in v svojemu otroku omogočite odkrivanje talentov.
Za konec pogled v ne tako davno preteklost. V leto 2007, ko je sir Ken Robinson v okviru konference TED v 18-minutnem genialnem govoru – ustvaril je enega od bolj legendarnih prispevkov, ki si ga je do danes ogledalo že več kot 60.000.000 gledalcev po vsem svetu.
