Ko smo že mislili, da nas severni sij (aurora borealis) ne more še bolj navdušiti, nas s posnetkom tega naravnega pojava preseneti Nasa, ki je objavila posnetek, na katerem lahko značilno rdečkasto-zelenkasto svetlobo, ki običajno razsvetljuje nebo severnega in južnega pola, občudujemo še iz zraka, in to v tehnologiji 4K. Preverite, kako je severni sij videti iz vesolja!
vesmír
Ameriška vesoljska agencija Nasa je predstavila novo serijo retro plakatov, ki oglašujejo potovanja na Jupiter, Mars in še dlje v vesolje. Gre za nadaljevanje lanske serije plakatov oglaševanja vesoljskega turizma in potovanj v oddaljene svetove, ustvarjeno z Nasinim Laboratorijem za reaktivni pogon (Jet Propulsion Laboratory).
To, co vidíte na fotografii, je první květina, která vyrostla ve vesmíru! Před časem jsme již informovali, že na Mezinárodní vesmírné stanici (ISS) vyrostl salát a pšenice a je to poprvé, co vyrostla a rozkvetla květina. Je to oranžová cínie se 13 okvětními lístky.
Vesmír je tak obrovský, že je prakticky nemožné si představit, jak je velký. Pablo Carlos Budassa to ale nějak dokázal vtěsnat do jediné fotky! Udělal to s pomocí fotografií NASA a logaritmických map vesmíru vytvořených na Princetonské univerzitě.
I vesmír se topí v odpadcích. Americká vesmírná agentura NASA v současné době sleduje kolem 20 000 kusů odpadních materiálů, vysloužilé součásti raket, rozbité satelity a tuny dalšího odpadu většího než tenisový míček. Všechny tyto objekty se pohybují ve vesmíru rychlostí 27 360 km/h. Kromě toho uvádíme asi 500 000 dalších kusů odpadků o velikosti tenisového míčku a mramoru. kam to vede?
Vesolje je od nekdaj burilo človeško domišljijo. Vesolje se zdi brezmejno in vsako leto odkrušimo delec neznanega nad nami. Po devetih letih potovanja smo letos na primer le dosegli pritlikavi planet Pluton in bili za to nagrajeni s fotografijami, ki so se zapisale v zgodovino. A to ni bil edini vesoljski mejnik v letu 2015, ujet v objektiv. Predstavljamo vam najbolj fascinantne fotografije, posnete iz vesolja v letu 2015.
Vesmír, nekonečná nekonečnost. Pozemšťané ji již více než půl století aktivně zkoumají a snaží se jí porozumět. Letos uplyne padesát let od prvních kroků Ameriky ve vesmíru a padesát let od chvíle, kdy jsme díky kouzlu fotografie mohli zažít jiný svět. Takže Měsíc už není plátkem švýcarského sýra a Jupiter už není malým bodem světla na noční obloze. Dnes si představíme patnáct nejznámějších fotografií vesmíru.
Space Suite v hotelu Kameha Grand Zürich gostom omogoča okusiti, kakšno je življenje na vesoljski postaji. Hotelsko sobo je v virtualno vesoljsko postajo spremenil nemški umetnik, pustolovec in bodoči astronavt Michael Najjar. Stene, tla in strop je okrasil z vesoljskimi motivi, ki jih je posnel vesoljski teleskop Hubble, raketni pogon je navdahnil stropno razsvetljavo, dnevni prostor pa je umetnik napolnil s knjigami, filmi in avdioknjigami na temo vesoljskega potovanja.
Wanderers je vize lidského pronikání do vesmíru založená na vědeckých myšlenkách a konceptech budoucnosti. A v krátkém sci-fi filmu Erik Wernquist ukazuje, jak by vypadala naše budoucnost ve vesmíru, kdyby se někdy uskutečnila. Místa jsou digitálně vytvořená skutečná místa ve sluneční soustavě na základě skutečných fotografií a dostupných map. Zajímá vás, jak bude někde v daleké budoucnosti vypadat lidské dobývání vesmíru? Pak se nedívejte do skleněné koule, ale sledujte tento úžasný film na plátně.
Vesolje. Tako brezmejno, tako misteriozno, tako nedoumljivo. Te zanimajo njegove skrivnosti? Svetujemo vam, da si ogledate naslednjih pet YouTube dokumentarnih filmov, ki vas bodo naravnost osupnili in razširili vaše znanje v brezmejne širine, širine kot jih pozna samo vsemirje.
50 let nazaj, 3. junija 1965, je Ed White postal prvi Nasin astronavt, ki je opravil vesoljski sprehod. Trajal je 23 minut. Za Američane je bila misija Gemini 4 nekaj sto kilometrov nad Zemljo velika prelomnica v raziskovanju vesolja, White pa je uspešno preizkusil potisni mehanizem in skafander. In če se vam zdi, da ste pred meseci že brali o praznovanju petdesetletnice prvega vesoljskega sprehoda, vas spomin ne vara. Prvi vesoljski sprehajalec je bil namreč Rus Aleksej Leonov, ki mu je podvig uspel 18. marca istega leta.
Když se někdy v noci podíváme na oblohu, většinou si uvědomujeme pouze to, že jsme součástí vesmíru a že jsme ve vesmíru. Ale mnohem úžasnější je skutečnost, že vesmír je v nás. Proto, když se podíváte nahoru na oblohu a cítíte se malí – protože my lidé jsme malí a vesmír je nekonečně velký – měli bychom se skutečně cítit velcí, protože naše atomy pocházejí z hvězd. Z hvězd, které, když se rozpadly jako pampeliška, kterou „rozfoukáme“, rozptýlily své jádro po galaxii. Jádro je bohaté na kyslík, uhlík, dusík a další složky důležité pro život.