Precis när vi trodde att norrskenet (aurora borealis) inte kunde bli mer spännande överraskar NASA oss med en video av detta naturfenomen, som har publicerat en video som visar det karakteristiska rödgrönaktiga ljuset som vanligtvis lyser upp himlen på Nord- och sydpolen beundrar vi från luften och i 4K-teknik. Kolla in hur norrskenet ser ut från rymden!
universum
Den amerikanska rymdorganisationen Nasa har avslöjat en ny serie retroaffischer som annonserar resor till Jupiter, Mars och vidare. Det är en fortsättning på förra årets serie affischer som annonserar rymdturism och resor till avlägsna världar, skapade med NASA:s Jet Propulsion Laboratory.
To, kar vidite na fotografiji, je prva roža, ki je zrasla v vesolju! Pred časom smo že poročali, da sta na Mednarodni vesoljski postaji (ISS) zrasla solata in pšenica, to pa je prvi primer, da je zrasla in zacvetela roža. Gre za oranžno cinijo s 13 cvetnimi listi.
Universum är så stort att det är praktiskt taget omöjligt att föreställa sig hur stort det är. Men Pablo Carlos Budassa lyckades på något sätt klämma in det i ett enda foto! Han gjorde detta med hjälp av NASA-fotografier och logaritmiska kartor över universum producerade vid Princeton University.
Tudi vesolje se utaplja v smeteh. Ameriška vesoljska agencija Nasa v tem trenutku namreč sledi že okoli 20 tisoč kosom odpadnih materialov izrabljenih delov raket, pokvarjenih satelitov in toni drugih odpadkov, ki so večji od teniške žogice. Vsi ti predmeti se v vesolju premikajo s hitrostjo 27.360 km/h. Poleg tega naštejemo okoli 500 tisoč drugih kosov smeti v velikosti med teniško žogico in frnikolo. Kam to vodi?
Vesolje je od nekdaj burilo človeško domišljijo. Vesolje se zdi brezmejno in vsako leto odkrušimo delec neznanega nad nami. Po devetih letih potovanja smo letos na primer le dosegli pritlikavi planet Pluton in bili za to nagrajeni s fotografijami, ki so se zapisale v zgodovino. A to ni bil edini vesoljski mejnik v letu 2015, ujet v objektiv. Predstavljamo vam najbolj fascinantne fotografije, posnete iz vesolja v letu 2015.
Universum, oändlig ändlighet. Jordbor har aktivt forskat om det och försökt förstå det i mer än ett halvt sekel. I år är det femtioårsjubileum av Amerikas första steg i rymden, och femtio år sedan vi kunde uppleva en annan värld genom fotografins magi. Så månen är inte längre en skiva schweizisk ost och Jupiter är inte längre en liten fläck av ljus på natthimlen. Idag presenterar vi femton av de mest kända fotografierna av rymden.
Space Suite v hotelu Kameha Grand Zürich gostom omogoča okusiti, kakšno je življenje na vesoljski postaji. Hotelsko sobo je v virtualno vesoljsko postajo spremenil nemški umetnik, pustolovec in bodoči astronavt Michael Najjar. Stene, tla in strop je okrasil z vesoljskimi motivi, ki jih je posnel vesoljski teleskop Hubble, raketni pogon je navdahnil stropno razsvetljavo, dnevni prostor pa je umetnik napolnil s knjigami, filmi in avdioknjigami na temo vesoljskega potovanja.
Wanderers är en vision om mänsklig penetration i rymden baserad på vetenskapliga idéer och framtidskoncept. Och i en kort sci-fi-film visar Erik Wernquist hur vår framtid i rymden skulle se ut om den någonsin blir verklighet. Platserna är digitalt återskapade verkliga platser i solsystemet, baserade på riktiga foton och tillgängliga kartor. Är du intresserad av hur människans erövring av rymden kommer att se ut någonstans långt fram i tiden? Titta då inte in i glaskulan, utan se den här fantastiska filmen på duken.
Vesolje. Tako brezmejno, tako misteriozno, tako nedoumljivo. Te zanimajo njegove skrivnosti? Svetujemo vam, da si ogledate naslednjih pet YouTube dokumentarnih filmov, ki vas bodo naravnost osupnili in razširili vaše znanje v brezmejne širine, širine kot jih pozna samo vsemirje.
50 let nazaj, 3. junija 1965, je Ed White postal prvi Nasin astronavt, ki je opravil vesoljski sprehod. Trajal je 23 minut. Za Američane je bila misija Gemini 4 nekaj sto kilometrov nad Zemljo velika prelomnica v raziskovanju vesolja, White pa je uspešno preizkusil potisni mehanizem in skafander. In če se vam zdi, da ste pred meseci že brali o praznovanju petdesetletnice prvega vesoljskega sprehoda, vas spomin ne vara. Prvi vesoljski sprehajalec je bil namreč Rus Aleksej Leonov, ki mu je podvig uspel 18. marca istega leta.
Ko se kdaj ponoči ozremo v nebo, se običajno zavedamo le, da smo del vesolja in da smo v vesolju. A precej osupljivejše je dejstvo, da je vesolje v nas. Zato, ko zrete v nebo in se počutite majhne- ker ljudje smo pač majhni, vesolje pa neskončno veliko- bi se v resnici morali počutiti velike, ker so naši atomi prišli iz zvezd. Iz zvezd, ki so ob raztreščenju kot regrat, ki ga ''upihnemo'', raztresle svoje jedro po galaksiji. Jedro bogato s kisikom, ogljikom, dušikom in ostalimi sestavinami pomembnimi za življenje.