Pokud v zimě rádi propadnete rutině „špaget na 101 způsobů“ a zapomenete na čerstvou zeleninu, nebuďte líní, protože vám stačí malá příprava, která obohatí každodenní jídelníček o zdravé zázraky, které při troše kreativity nabízejí příjemnou chuť a tolik potřebné zdraví i v zimě.
Najbolje pri tem je, da lahko mirno pozabimo na “trendi” superdrago superhrano. Velikokrat namreč pozabimo, da imajo tudi zapostavljenci kot so krompir, korenček in čebula veliko ponuditi.
Zelí
Zdravilne lastnosti zelja so cenili že stari Rimljani, še danes pa je cenjeno pri razstrupljanju telesa in številnih dietah. Je bogat vir selena, ima ogromno vitamina C, K, U in B1, med minerali pa prevladujejo kalij, železo, magnezij, žveplo ter baker. Vsebuje tudi glukozinolate, ki slovijo po močnem protirakavem delovanju. Zelje pospešuje presnovo ogljikovih hidratov in uravnava delovanje žlez, povečuje spolno aktivnost, krepi imunski sistem in izboljšuje spomin ter koncentracijo. Kislo zelje zanesljivo prežene še tako hudega mačka. Kdo bi si mislil, kajne?
Zelí
Ohrovt ima širok spekter zdravilnega delovanja in je prava zakladnica vitaminov in mineralov. Vsebuje namreč veliko kalcija, fosforja, magnezija, železa, kalija, betakarotena, folne kisline, joda in vitaminov C, E, B ter K. Krepi imunski sistem in uspešno preprečuje bolezni srca in ožilja. Priporočamo dušen ohrovt, izjemno aromatično prilogo, ki prijetno pogreje.
Brambory
Krompirju se veliko ljudi se izogiba, ker naj bi redil, vendar krompir v resnici ni tako “škodljiv”. 100 gramov krompirja namreč vsebuje zgolj 80 kcal. Krompir, ki se mu je potrebno izogibati je ocvrt in zmečkan, torej tisti, ki mu dodamo ogromno smetane ter masla. Ta preprosta in poceni zelenjava v bistvu premore presenetljivo veliko vitamina C in B ter minerale kot so kalij, železo in magnezij. Največ hranilnih snovi najdemo neposredno pod lupino, zato je najbolj zdrav kuhan krompir.
Cibule
Čeprav nas čebula lahko spravi v jok, le posezimo po njej, saj premore širok razpon zdravilnih učinkovin in je izjemna pri boji proti prehladu, kašlju, srčnim boleznim, diabetesu, osteoporozi in visokemu holesterolu. Je izjemen vir vitamina C, kalcija, magnezija, natrija, kalija in fosforja.
Červená řepa
Upamo, da se vam rdeča pesa ni zamerila zaradi babice, ki vas je ob prehladu “silila” s pesinim sokom. Imela je namreč prav, saj je pesa izjemno zdrava in predvsem dobra za kri. Prav tako vsebuje veliko vlaknin in je odlična izbira pri hujšanju. Vsebuje visoko koncentracijo železa, kalija in folne kisline. Telo oskrbuje s kisikom, pomaga pri uravnavanju visokega tlaka in preprečuje slabokrvnost, raka na črevesju ter osteoporozo. Uživanje pese v zimskem času ima poleg gurmanskega užitka tudi preventivni učinek proti prehladu. Privščite si jo torej kar na žlico!
Mrkve
Korenje izmed vseh vrst zelenjave vsebuje največ betakarotena, ki je ključen pri proizvodnji vitamina A v telesu. Ker ga drugače najdemo zgolj v hrani živalskega izvora, je korenje odličen vir vitamina A za vegetarijance. Vsebuje tudi kalij, železo, vitamin K, folno kislino in vlaknino pektin, ki zaščiti želodčno in črevesno sluznico. Redno uživanje korenja bo koristilo predvsem vaši polti, očem in lasem.
